Najdi forum

Opisala bom svojo težavo. Stara sem 30 in že kar nekaj časa samska. To pa zame pomeni tudi osamljena. Čeprav sem atraktivna, veliko stvari me zanima, ogromno ljudi poznam, moški se zanimajo zame, sem tudi zelo družabna (če se mi da),….to ni to. Občutek imam, kot da v resnici ne pripadam nikomur. Pa saj res ne. Najraje se zaprem v stanovanje in delam karkoli. Samo, da sem sama. Tega občutka se ne morem znebiti že precej časa. Ni mi več do pogovorov z ljudmi, zmanjkuje mi volje za delo, šport,…Težko mi je.

Tina

Pa saj smo vsi samski danes. Tak je način življenja, to so trendi, ne le pri nas temveč povsod. Potrebno se bo navadati in si najti primerne hobije, spremeniti navade in poglede, …

Resno:
Kako se ti je pa to zgodilo? Praviš, da si taka in taka, pa vendar že nekaj časa samska. Kje je težava? Nič ne poveš o sebi. Očitno obstaja nek večji problem.
Meni se je pred slabimi 4 tedni, da sem prišel v tale vaš ‘klub osamljenih src’. In se počasi privajam …

P.S. Nisem tak frik, le sosed me je zbudil ker se pakira za na morje.

Ni mi več do pogovorov z ljudmi, zmanjkuje mi volje za delo, šport,…Težko mi je.

Ja in kakšni problemi so te pripeljali do tega. Finančni, ljubezenski……… Kod bi rekel kakšen psiholog zapadaš v depresijo. Rada bi se umaknila pred celim svetom. Vsaj tako si napisala.

Mislim, da ves, kaj je vzrok temu. Če pa to veš, boš (če boš hotela) našla tudi pot iz te situacije.

Ne vem, kaj misliš pod tem, da ne pripadaš nikomur.
Veš kaj pomeni pripadnost. Zato je najbolje, da ne pripadaš nikomur. Lepo je če veš, da te ima nekdo rad, če imaš ti nekoga. Pripadat pa tako ni dobro nikomur.

Mogoče pogrešaš človeka, ob katerem se boš poćutila ljubljena. Katerega boš tudi ti ljubila, ob katerem se boš počutila varno …………

Mislim, da je bilo že veliko ljudi v tvoji situaciji. Le vsak take težave “zdravi” drugače. Da pa se jih “pozdravit” !

LP

nova
Uredništvo priporoča

Tina razumem te! Sem v podobni situaciji.
Če želiš mi lahko pišeš na
[email protected]

LP,
Martina

Ja, kje so pa tvoji prijatelji? Človek lahko živi brez partnerja, brez prijateljev težko.

Praviš, da se moški zanimajo zate. Očitno odklanjaš (resne) stike. Česa se bojiš? Ali veš kaj bi rada? Kako si predstavljaš svoje življenje čez eno leto, čez 5 let, čez 10 let? Kakšni so tvoji cilji?

Ali se zavedaš, da ni bistveno s kom si (če morda iščeš preveč idealnega fanta), ampak je bistveno kako kvaliteten odnos si sposobna vzpostaviti z njim?

Ali morda odlagaš svojo srečo na čas, ko boš srečala “pravega”, v tem času pa ne znaš uživati v drobnih stvareh. Kaj se ti je lepega zgodilo včeraj, zadnje dni, prejšnji teden? Si videla vsaj kak lep sončni zahod, si premagala kakšno goro, se imela rada in si privoščila kako sproščujočo kopel?

Ali pričakuješ, da ti bo nekdo drug prinesel srečo? Ali ne veš, da moraš pri sebi gojiti lastnosti, ki jih pričakuješ od partnerja, najprej moraš znati sama zase biti srečna in nasmejana, dober partner ti srečo lahko samo poveča, ne more pa ti je dati, če je tvoje srce zaprto in se zapiraš med štiri stene.

Uh, kar veliko dobronamernih vprašanj sem ti postavil. Upam da sedaj ne misliš, da sem preveč pameten in da ti želim preveč soliti pamet, čeprav sem zelo suveren kadar gre za probleme drugih. Le lastnih problemov ne znam zadovoljivo reševati in v resnici sva v podobnem položaju, zato ti puščam tudi email… ;)))

p.s. Roman, prečital sem tvojo zgodbo, se mi zdi, da imava podobne interese, morda se bi lahko spoznala in izpeljala kako skupno akcijo ? ;))))

V kakšnem smislu podobne interese? Piši mi na mail.

Zivjo!
Sem nova na forumu,pa čeprav vas prebiram že kar nekaj časa.Kar malo nerodno mi je…ampak dobro,enkrat je treba zacet.
Sem v podobni situaciji kot Tina in zdi se mi,da nas je takih ogromno.Danes me je pa še napadla depra in nekam črne misli,zato se vam tudi oglašam.Vsi frendi so nekje ne počitnicah.Kljub vsemu sem se spravila ven iz stanovanja,pa čeprav bi najraje ostala v postelji.Ljubljana je bila čisto prazna-samo par turistov se je drenjalo po Čopovi.Kakšnega hudega šopinga si nisem privoščila,pa čeprav pomaga pri depri,,,sem žal na špar programu.Vseeno sem si kupila malo muzike-CD od Milesa Davisa…Love songs.Ironija!Nič mi ni pomagalo.
Prav nobenega pametnega nasveta nimam za Tino.Moji predhodniki so jih nasuli cel kup-dobronamernih in prijaznih.Kaj,ko jih je pa tako preklemansko težko upoštevati.Najhujše so nedelje in zdi se mi,da bo tale še kar grozna.

Roxi, welcom to the club ‘Osamljena srca’. Ha ha. Daj malo volje zberi in se nasmej.

Vse skupaj je res blazna kriza. Jaz sem šel danes na eno krajšo turo v gore, se dobesedno ‘zgonil’ in zdaj sem tako sesut, da ne morem spati. Pomaga pa, mislim pri tem, da gredo stvari vsaj za en čas iz glave. Najti si je treba še kakšno dobro knjigo pa bo čas zletel mimo kot bi mignil. Prijatelji, fantje, punce, kdorkoli pač bo prišel, nas bodo presenetili, ko bomo najmanj pričakovali.
Vsak človek se počuti osamljenega, tudi tisti ki ima okoli sebe kopico ljudi. Res pa je, da je taka osamljenost med štirimi stenami lahko nevarna. Torej pojdi ven.

Saj z mano je tud tako pa sem star 23 let. Dogaja se pa že od 18tega leta.

Hvala za vzpodbudne besede,Roman!Čisto prav imaš,po vsaki nevihti posije sonce in danes se mi nič več ne zdi tako črno(v LJ je bila zjutraj res nevihta,ha,ha).Zdaj se bom najbrž večkrat oglasila sem gor,začetna trema je premagana(pa čeprav vem,da je vse skupaj anonimno,mi ni bilo lahko).Tudi jaz sem nekje na sredi med 30 in 40.Povsod mi dajo vedeti,da je moj vlak že zdavnaj odpeljal in da sem ene sorte luzerka.Včasih jih nekam pošljem in si mislim svoje,ravno včeraj me je pa začelo zvijat.Saj sem šla na trim stezo in se zgonila do konca in je majčkeno pomagalo.Zdajle se bom sunila v rit in se odpokala ven,pa magari na rolerje.Upam samo,da se ne bom spet zložila pred blokom,kraste na kolenih so še čisto sveže.Pozdrav vsem v klubu “osamljenih src”.

Tina ,toliko odgovorov,ti pa brez komentarja?

Vsi v četrtek v Francija (na Balanci v Šiško!!!) Tam se dogaja tut za tiste 30+!

Zakaj pa ne uporabljaš ščitnikov? Saj zato jih prodajajo.

Če ne verjameš preberi malo pisanje od svetlookega:

http://med.over.net/phorum/read.php?f=27&i=40312&t=40312

Po tej logiki bom vsi žrtve pohotnih žensk in kaj boš potem. Doma ležal izmučen in obdelan od 40-letnic.

Ves, vecina tistih, ki ti dopoveduje da je tvoj vlak ze odpeljal, bi si odrezala desno roko, da bi bila na tvojem mestu. Ker niso zadovoljni sami s seboj, s svojim zivljenjem, s svojimi dosezki, si dvigujejo svojo vrednost in moralo tako da tebe dol tlacijo. Znanka mi vsakic ko jo srecam razlozi, kako inteligentna je, kake krasne otroke in moza ima ter kaj se cakam, kar mi je slo blazno na zivce, dokler mi ni potegnilo da se enostavno cuti ogrozeno, ter zato vse to znova in znova povdarja. Celo nacin in ton govorjenja spremeni. Jaz pa niti pod razno ne bi menjala z njo!
Uzivaj dokler lahko!

Glede na to, da nas je na tem forumu kar nekaj samskih in bolj ali manj osamljenih, predlagam, da bi se enkrat zmenili za kakšno srečanje v večjem številu in se še malo v živo spoznali. Na forumu Mladi… berem, da imajo podobna srečanja večkrat. Kaj menite na moj predlog?

Nena,saj se ne sekiram preveč.V glavnem mi teži zaskrbljena žlahta,kadar se srečamo na mukotrpnih družinskih slavjih,pa še to je redko.Pravi(res redki)prijatelji pa so z mano v dobrem in slabem in se ne vtikajo v moje samsko življenje.Pač vedo,da imam malo smole pri iskanju “tapravega”in da zato z mano ni nič narobe.Nisem ne zmešana,ne lezbijka ali kaj podobnega-da se razumemo,proti homoseksualcem nimam nič.Vsak naj zivi tako,kot mu paše.Je pa res,da se nekatere”srečno poročene”verjetno res počutijo ogrožene v svojem malem srečnem zakonu in mi zavidajo svobodo.Grem,kamor hočem,potujem in nikomur mi ni treba polagati računov.Za svoj minus na tekočem sem sama kriva.V zakonu pač to ne bi šlo.
Ljudje smo res čudni-zmeraj hrepenimo po tistem,česar nimamo.In včasih bi preveč svobode rade volje zamenjala za miren zakonski pristan.Uf,preveč nakladam,najbrž bo kriv Čurinov Traminec,ki odlično paše k računalniku.Nena,oglasi se še kaj!LP od R

Pravijo, da je zakon kakor oblegana trdnjava. tisti ki so noter, hočejo ven, tisti ki so zunaj, pa hočejo not.

Zaskrbljena zlahta je res kriz. Mojo je pred leti skrbelo, da ne bi slucajno zanosila in pa noben fant jim ni bil dovolj dober, pol se je pa kar naenkrat plosca obrnila in zdaj je ze skrajni cas za druzino, pa psa in hiso… Na sreco imam zelo malo stikov z njimi.
So pa kaksni nedeljski veceri, ko ne ves kam bi se dal, zato je pa ta forum super zadeva. Traminec pa tudi!
Lep pozdrav, N.

Tina, prosim ne zapiraj se med stiri stene in ne isci partnerja predvsem z glavo in razumom, temvec se prepusti svojemu srcu. Bos videla, da bos kmalu v paru ustvarjala druzino. Pa veliko srece
Alenka

New Report

Close