Odločitev
Sem človek, ki ne obupa kar tako.Odločila sem se. Postavila sem si rok.
Ne bom se več toliko obremenjevala..z vsem. Pač živim sedaj v neurejenih razmerah..v..nerazumevanju. Pa kaj. S fantom sva sklenila..da bova dala domačim še eno priliko. Za novo leto bova šla voščiti…dala jim bova roko. Povedala da si zeliva normalno zivljenje..da …se vsi potrudimo toliko da bo šlo. Vsaj dober dan in …osnovne zadeve. Takrat bo vse jasno. Če ne bodo za..ne bodo. Bom vsaj vedela da sem storila vse. Ne bom imela slabe vesti.
Fantu pa sem rekla, da če se do marca ne začne zidati posebni vhod..odidem.
DO takrat bom potrpela..niti se ne bom toliko žrla.
Kaj mislite?
Cmoook vsem 😉
Ika
Zakaj bi se poniževala??? Ne rečem, da moraš ogromno nepremišljenih besed požret in se delat kot da nisi nič slišala….da bi se poniževala pa nikakor ne….
Mislim, da sama odličitev je že pol poti narejene…tako da kar tako naprej!!!!
Sicer sem mnenja, da odnosi se nikdar ne bodo uredili…ampak uspeh lahko dosežeš le s tem, da jim pokažeš, da si velikoooo boljša. Zato kar izvedi to voščilo ampak samo s tem namenom, da sebi dokažeš, da nisi taka kot oni.
Nikakor pa ne pričakuj nekih sprememb…oni so taki in taki bodo ostali, zate pa bo bolje da se ne obremenjuješ z njimi.
Delaj na sebi in ustvarjaj svojo družinico!!!!
Lp
Mislim, da starši, sorodstvo in ostali faktorji ne smejo vplivat na tvojo ljubezen.
Če ga ljubiš in če se razumeta….ne vidim razloga zakaj bi odšla, zaradi njegovega očeta???? Neeee ni vreden ne krega med vama ne tvojega odhoda….res pa je in prav je tako, da si zahtevala svoj vhod….to pa kar vztrajaj!! Za svoj ljubi mir…
Draga Ika!
Tudi jaz ne verjamem, da se bo kaj dosti spremenilo.
Sama imam tako taščo, da se vsak dan znova zahvalim sama sebi, da ne živim z njo. Že ob obisku pri njej mi jasno da vedeti, kako nevredna sem.
Z možem in hčerkico živimo v lastnem (sicer majhnem) stanovanju in se imamo radi. Požvižgamo se na taščino (ogromno) hišo – čeprav posebno moža včasih zaboli srce ob misli, da ima tako mamo. Ni nam lahko, stanovanje odplačujemo na kredit, a smo le na svojem.
Moja zgodba ni bila mišljena kot nasvet – mogoče bodo pri tebi le nastale spremembe. Če ne bodo, se pa čisto nič ne sekiraj. Ustvarita si svoj dom in svojo družino. Življenje je prekratko, da bi ga zapravljala z ljudmi, ob katerih se ne počutiš dobro.
Enega velikega “lupčka” od Dedka Mraza ti želim!
To drži..pa vendar..lahko se imam rada ..in postavljam sebe na prvo mesto..vendar problemi s tem ne izginejo. Ko sem se postavila zase in nisem več hotela biti sluzkinja..se je začelo..torej…
p.s.(če nisi spremljala moje zgodbe..na kratko; doma je le njegov oče..(tašča je umrla pred 10 leti)..torej..ljubica od očeta ki je iz vasi pride vsak večer..in mu sedaj kuha. Ko pa sem prišla jaz sem morala vse to početi jaz..in kaj sem dobila..ignoriranje kadar staremu kaj ni pasalo.!!
LP
Ika
Oprosti, ker sem spregledala tisto s tastom. Ti imaš bolj zafrknjen problem. Vztrajaj pri svojem, samo toliko. Ne odnehaj in ne pozabi na svoje želje in potrebe zaradi božjega miru pri hiši. Never! Veš kako pravijo sociologi: ženska je tečna ko je mlada, moški, ko je star. Iz leta v leto bo bolj težak in zoprn. Če te sedaj ne spoštujejo, te ne bodo nikoli. Ti boš pa tavala od rešitve do rešitve, iskala roko sprave in željeno spoštovanje. In vedno si boš očitala, da nisi dovolj naredila. Zaradi mene, tudi če ne greš tja za novo leto. Dva tedna bo v redu, mislila boš, da si rešila problem in potem bodo imeli spet priložnost, da te ponižajo in prizadanejo. To te bo bolelo bolj kot vse, kar si doživljala do sedaj.