rada bi odprla eno vprašanje in slisala vaša mnenja:
imate partnerja in pa 1 otroka.
oba imate seveda zelo radi.
potem pa pride situacija, ko imate eno luknjo, notri sta partner in pa otrok,
in pa morski pes, ter ena vrv. Koga bi rešili?
Oba žal ne morete, imate SAMO ENO VRV.
Res bi rada slisala mnenja, moje je tako:
OTROCI SO POSLEDICA LJUBEZNI NE PA VZROK.
se razumemo??

Oprosti, ne vem, če sem prav razumela… Ti bi torej rešila partnerja, otroka pa pustila – saj lahko narediš novega. Sigurno še nimaš otrok, drugače ne bi tako razmišljala.
Odgovoriti ti pa na vprašanje ne morem, ker o takšnih stvareh ne razmišljam.

MALCE STRAŠLJIVO RAZMIŠLJANJE BODOČE MAMICE…

Če imaš otroka, definitivno otrok.Če pa ga še nimaš si ga s takim razmišljanjem ne zaslužiš.Kri ni voda.

Ah, je to kaksen preizkus inteligence ali kaj?

Vrv seveda vrzes morkemu psu, da zagrabi, ti ga pa potegnes ven, na suho, kjer crkne… Potem v miru resis se oba tebi ljuba osebka…

Izbira ni samo tvoja. Ce bi bil v luknji povprecen ocka, bi najbrz vrv privezal okoli otroka in skocil na morskega psa, da ga upocasni…

Tommy

se pridružujem temu mnenju. o teh zadevah ne razmišljam, ker se mi zdijo enostavno krute.

Babica mi je pripovedovala, da ji je njen mož (moj dedek) večkrat rekel, da če bi se utapljala ona in njuni (takrat še majhni) otroci, in bi se moral odločiti koga bi rešil, bi rešel njo!Ker je ona že izoblikovana osebnost, jo ima rad, pri otrocih pa nikoli ne veš kako se bodo razvijali!

Tokrat se strinjam s tabo in dodajem le še, da moj mož nikoli ne bi dovolil drugačne odločitve, če bi že do nje prišlo. Sicer pa se mi zdi vprašanje kruto.

Mislim da vprasanje ni na mestu. Samo ce bi bila jest v vodi, bi hotela da resijo otroka.

Zakaj vsi mislite in govorite o vprašanju, da je kruto, da ni na mestu. Neja vas je pač vprašala, kaj bi storili vi, ne pa kakšno je vprašanje. Zakaj se vam zdi kruto? Življenje je polno krutih stvari. Meni se zdi vprašanje na mestu. Naredila bi tako, kot bi mi v tistem trenutku vest velevala.

točno,življenje je polno krutih stvari…..ne moremo vse v vato zavijat in mižat pred xy…..vprašanje je res nenavadno,ker kaj takega se ti “ne zgodi”,ampak…….razmišljati o tem pa tudi ni balast……torej vprašanje je KAJ BI NAREDILI in ne ali je kruto……kruta je tudi vojna,kruto je to,da oče posili svojo 5 let staro punčko (da ne rečem hčerko),kruto je da mati pred tem zatiska oči in ušesa,da je ne bi prasec zapustil,kruto je da …….pa kaj bi našteval,saj sami veste da je kruto to in ono,kruto je tudi vprašanje,KOGA BI REŠILI…….sedaj pa dobro premislite koga bi rešili……….jaz bi rešil oba,če bi se le dalo……ni pa nujno,da bi to storili tudi vi………..

Popolnoma se strinjam z Jožetom. Življenje je kruto…polno krutih stvari…pa tudi ljudi… Neja! V tvojem imenu – če je le pravo, se skriva marsikaj, mar ne? NE in pa JA…zanimivo. Me prav zanima, kako “voziš” skozi življenje…puščaš za seboj “trupla” ali pa samo “lažje ranjene”…? Odgovor na tvoje vprašanje je namreč zelo preprost in logičen, če le poznaš vsaj malo človeško logiko. Vedno pomagamo šibkejšemu in nemočnemu, mar ne? Ker še nisi mati in niti slučajno ne veš, kaj je materinski čut, pa tudi zastavljaš tako bedno vprašanje…

Logično da otroka.

Zakaj pa je sploh treba, da je posledica ljubezni otrok – na koncu koncev živo bitje? Dandanes to res ni več potrebno, saj se zaščita dobi že dobesedno na cesti. Zame, je lahko otrok samo krona neke ljubezni. Če pa ga jemlješ kot posledico, razumem tako, da ni zaželjen in se sprašujem, zakaj nisi o tem razmišljala takrat, ko vama je bilo lepo.
Zase vem, da bi vrv vrgla otroku, partner pa je verjetno dovolj odrasel, da bo našel rešitev zase.
To je moje mnenje, in ne trdim, da je pravilno.

V takem primeru bi se stvari resevale intuitivno(adrenalinsko) , ne pa razumsko:
1. ti vrzes vrv v luknjo in upas, da se bosta lahko resila oba
2. partner ulovi vrv-poskusa resiti sebe in otroka, ce ne gre naveze otroka na vrv , sele potem resuje sebe.

A govoriš v prispodobah? Sicer pa ne glede na to, ali so otroci posledica ali krona ljubezni – če gre za pravo ljubezen sploh ni treba izbirati med partnerjem in otrokom, ker se vedno najde pametna rešitev, samo verjeti je treba.

Hvala vsem za odgovore, resnicno moram priznati da sem razočarana,
ampak tako pač je. Eni govorite da je to kruto in ni mozno, kako pa je bilo včasih
ko so zenske umirala v porodni sobi, in se je moz moral odlociti ali otrok ali
zena. No , če ze zgodbi o psu ne verjemete pa temu dajte. To se je dogajalo.
Moje mnenje je tako, vedno bi rešila PARTNERJA, kajti zato ker sem imela
rada partnerja imam otroka. Če pa imaš partnerja zato, da ti naredi otroka, ne pa
zato ker ga imaš rad, je povsem logično da bi rešil otroka.
pozdrav.
.

Bravo,ni kaj dodati !

Recimo, da je partner sposoben sebe SAM rešiti in, da ga ne rabite vi.