Nenavadno prijateljstvo

Pozdravček. Odločila sem se da bom odprla novo temo, ki je precej nenavadna in smešna in kaj vem kaj še vse. Stvar mi meša glavo in vem, da se bo slišalo precej noro ampak tako pač je.
Že dolgo časa si prek spleta pišem s fantom, ki živi recimo da dokaj blizu. (povem samo da sva oba v začetku 30ih). V 17 letih, odkar spletno klepetava, sva se videla samo enkrat (lani za moj rojstni dan in še to hvala osebi, ki ga osebno pozna). Mnenja prijateljic so precej različna in to razumem, ni nič kaj takšnega. Najbrž se bo vse skupaj slišalo ali naivno ali neumno ampak tako je. Piševa si skoraj vsak dan (preko spleta) ampak vedno se najde tema za klepet. Pa kdaj si pošljeva kak zabaven video ali sliko. Ugotavljam, da moja čustva niso več le prijateljska, vendar mu ne želim nič povedat, ker ne želim izgubiti prijatelja. Njemu lahko povem čisto vse kar imam v sebi, zelo mi je všeč tako kot prijatelj kakor tudi oseba, ker je zelo zabaven, za hece, ko pa so stvari, ki so bolj resne, razmišlja precej odraslo in je zelo brihten. Par prijateljic je videlo kak del kakšnega klepeta (ki ni bil tako zelo oseben, bolj kakšne hecne debate, niso videle veliko) in so rekle, da se med nama nekaj dogaja. Ena oseba je rekla, da če bi mu bilo karkoli do mene, bi se še kdaj videla, za kar ne bom rekla, da se ne strinjam. Mislim pa da je tu tudi druga ‘plat’; če me ne bi maral, bi se to prijateljstvo (že zdavnaj) končalo. Imam dve mlajši sestri, ki pravita, da je najin klepet (niti oni dve nista videli veliko), flirtanje. Marsikdaj ljudje ‘od zunaj’ vidijo več oz. drugače kot mi sami. Ne iščem izgovorov ali kaj podobnega, ampak mislim, da je zelo sramežljiv ker je pač malo bolj kompakten (ni moj namen žalitev, samo povem). Pred par meseci je prišlo nekaj med klepetom in sva bila ‘skregana’ za en teden; en dan sem mu nekaj napisala (klicala sem ga prek spleta-malo v hecu, in mu potem napisala nekaj v stilu da sem žalostna, ker se ni oglasil; kot sem rekla, veliko se hecava in to je bilo mišljeno bolj kot hec čeprav se morda sliši bedasto), njegov odziv pa je bil nekaj v stilu da če se drugim ne oglaša, zakaj bi se meni. Pa da nima časa za ipd. To me je zelo prizadelo in sem rekla da ga ne bom tikala. Par dni za tem sem mu poslala sporočilo (ne spomnem se točno kaj je bilo ampak odziv je bil hladen in sem rekla da ne pišem več). Drugi prijatelj (vpr. sem ga za mnenje, ker je pač moški, je rekel da je prijateljstva s ‘tem fantom’, konec. Jaz sem toliko jokala da je bilo grozno,bila sem čisto na dnu. Čez par dni pa je on pisal meni ‘prvi’ in to mi je dalo občutek, da mu je bilo žal ker se je zgodilo kar se pač je, četudi se ni opravičil, vendar mi je že to, da se je sam oglasil in je bila debata čisto sproščena oz. vsakdanja, pomenila zaklad. Jaz res nevem več ne kaj si mislit, ne kaj naredit ne nič. Ker, če bi mu zaupala svoja čustva do njega in njegova niso enaka, bi bila najbrž jaz žalostna oz. razočarana in prijateljstvo bi se spremenilo, ker ponavadi, če en čuti ljubezen in drugi, ki tega ne čuti, pa ve za čustva drugega, je vse čisto drugače.
Se opravičujem za tako dolgo temo ampak sem napisala več, da je bolj jasno oz da ‘vidite’ več stvari.
Najlepša hvala za vsa mnenja.

ja pac uglaunem js nism prebrau ka si napisala sam zanimiu al neki

Če je sramežljiv kot si napisala potem te ne bo on vprašal za kaj več. Zakaj ga ne vprašaš sama. Tudi če reče ne to še ne pomeni konec prijateljstva. Saj lahko začneš samo s pijačo.

Najbrz imas prav, ja. Mislim pa da tega ne zelim naredit ker se ‘bojim’ zavrnitve, cetudi se to slisi zelo bedasto. Enkrat sem mu to ze rekla in ni bil zainteresiran in kot sem rekla, zavrnitev me ‘ovira’. Sicer pa glede pijace izgubit nimam kaj. Morem se samo opogumit in to naredit. Razmisljala sem o rojstnem dnevu, kaj bom naredila (pac piknik) in ga povabit. Konec koncev izgubit nimam kaj.

Nič čakat do rojstenga dneva, zunaj je lepo vreme enostavno rečeš greva zvečer ven na pir in to je to. Saj moški niso tako komplicirana bitja kot ženske. do rojstnega dneva pa mogoče že on kaj pripravi.

Itak nevem vec kaj bi. Naenkrat se mi zdi da je konec vsega (beri:’prijateljstva’). Par dni se nisva hrala, pac rekla sem mu da se nisva brala ‘nekaj dni’ (ze kake 3 dni je čudno pri naju), vpr sem ga kako je in prvo sporocilo je bilo ‘ti morem bit vsako sekundo na razpolago?’. Sedaj sem rekla da ga ne tikam vec. Ni mi pa (vec) jasno.. Ce ti nekdo ne pise… Kako vedeti da/ali te ignorira ali pac caka da se ti prvi oglasis? (ja najbrz bedasto vpr ampak pac me to zdaj grize)

za takšne neumnosti? Praviš da si pišeta že 17 let. 17 let!
če bi ga zanimala na kakršenkoli način, bi že zdavnaj stopil v stik s tabo in se družil s teboj v živo, se ti ne zdi? Slovenija je majhna, nima izgovora za to da ne moreta iti ven.

Poznaš mogoče film in oddajo Catfish? Gre se o ljudeh, ki se ponavadi preko interneta pretvarjajo da so nekdo drug itd…. kar traja tudi po več let. Vsem je skupno da se nikoli ne srečajo v živo in lahko tako še naprej živijo svojo laž. Nočem zveneti morbidno, vendar to je tudi ena od opcij. Pač meni logika ne dopušča, da bi si z nekom pisala 17 let in se nikoli namensko srečala. Ali ti laže glede nečesa ali pa mu resnično ne pomeniš dovolj, da bi te sprejel v resnično življenje in potrebuje le psihologa oz odklop od realnosti z nekom s katerim se lahko ukvarja le takrat kadar mu paše. Ne vem no, zdiš se mi prestara za takšne neumnosti. Če ti je všeč ga povabi ven. Če bo rekel ne, fuck it pojdi dalje in ga pusti na miru.

Še jaz bi rad imel tako prijateljico le z razliko da nebi nikoli čakal predolgo za kakšno srečanje ker se mi zdi brez smisla.