Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Odnosi in socialna prva pomoč Življenje, ah to življenje Zaljubljen v isto žensko spet po skoraj 40 letih – se je komu to že zgodilo?

Zaljubljen v isto žensko spet po skoraj 40 letih – se je komu to že zgodilo?

Star sem 55 let. Ona je bila moja prva, prva srednješolska ljubezen, prvo spolno doživetje in tako naprej v 16. letu. Po pol leta sva se razšla in potem se mi je zgodilo življenje. Nekaj deklet, taprava, poroka, otroci, služba, kariera, hiška z vrtom in vse ostalo. Sedaj pa sem po skoraj štiridesetih letih ponovno srečal njo in zgodilo se je, da sva spet zaljubljena. Se dobivava, klepetava, objemava in poljubljava, zaenkrat na eazy.

Se je komu na tem svetu (no, med uporabniki na med-over-net) to že zgodilo? Po kakšnem časovnem razdobju … ali lahko že prijavim rekord ..?

Hvala za prijazne odgovore in smiselne komentarje.
D.

Če prav razumem, si poročen?

V OŠ se nam je pridružil malo pozneje, ko so se priselili v naš kraj. Ta prvo sekundo sem se zatrapala vanj. Bil je moja OŠ simpatija, nikoli nisva prišla dlje od poljubov in držanja za roke, je pa vedno nekaj še bilo …
No, imela sva vsak svojo družino, jaz sem se potem ločila, na 30. obletnici valete je pa naredilo bum. Sicer se ni zgodilo nič konkretnega, samo v glavi in srcu, tudi pogovarjala se nisva o čustvih ali čemerkoli. Jaz sem mislila, da itak samo meni dogaja. Pa me je potem čez nekaj mesecev poklical, da se je ločil, če greva na kavo. Itak sem šla 🙂
Je bilo pa toliko enih naključij: otroci enako stari, najstarejši je ime tako kot meni, mojemu najmlajšemu tako kot njemu (za ime je bolj navijal mož kot jaz), nabavila sva vsak svojega psa iste “pasme” (sta mešanca, ampak čisto podobna), istega spola in cirka iste starosti. Čeprav imava čisto drugačen poklic (on poklicna šola, jaz uni družboslovne smeri), sva se – ne da bi vedela drug za drugega – oba začela ukvarjati z nečim čisto tretjim. Od od tega celo živel, zame je bil bolj hobi, zdaj mu seveda pomagam pri tem.
Imava zelo preprosto, mirno življenje. Končno čutim, da sem nekje doma.

Meni se je po 33-ih letih. Afera oz. zveza traja že četrto leto. Nisem rojena za ljubico, pa sem kljub temu. Boli, zelo boli. Je bil in bo zame vedno edini. Oba poročena.

Tudi nama se je zgodilo ponovno na 20. obletnici valete, medtem ko se nisva videla dejansko 20 let. Ko je stopil v prostor, je iskra ponovno preskočila. Bilo je lepo, vendar se je zaključilo, ker se ni znal odločiti, kaj je pomembneje – preživotariti preostanek življenja ob človeku, ki ti je odtujen ali ga preživeti z nekom, ki ti je blizu. Sva bila pa oba vezana. Upam, da se za vas izteče srečno.

Ko tole prebiram, me preplavi, da obstajajo mali čudeži. Da kdaj znaš videti detajle naključij kot povezovalne kazalce usode – morda samo zato, ker si jih v sebi želiš videti take. Čeprav se redki sklenejo tako, kot so se vama. Naj se vama izpolni tista, Smolarjeva, Daleč je za naju pomlad…

Ko tole prebiram, me preplavi, da obstajajo mali čudeži. Da kdaj znaš videti detajle naključij kot povezovalne kazalce usode – morda samo zato, ker si jih v sebi želiš videti take. Čeprav se redki sklenejo tako, kot so se vama. Naj se vama izpolni tista, Smolarjeva, Daleč je za naju pomlad…
[/quote]
Ko tole prebiram, me preplavi, da obstajajo ljudje, ki so se z nekom poročili, mu obljubili svoje življenje, mu rodili/zaplodili otroke, mu posvetili leta in leta tega svojega življenja, potem pa pride neka obletnica valete in vse to naenkrat ni vredno pasjega kakca.

Ko tole prebiram, me preplavi, da obstajajo mali čudeži. Da kdaj znaš videti detajle naključij kot povezovalne kazalce usode – morda samo zato, ker si jih v sebi želiš videti take. Čeprav se redki sklenejo tako, kot so se vama. Naj se vama izpolni tista, Smolarjeva, Daleč je za naju pomlad…
[/quote]
Ko tole prebiram, me preplavi, da obstajajo ljudje, ki so se z nekom poročili, mu obljubili svoje življenje, mu rodili/zaplodili otroke, mu posvetili leta in leta tega svojega življenja, potem pa pride neka obletnica valete in vse to naenkrat ni vredno pasjega kakca.
[/quote]

Sicer je redkost, a ne pomaga sklicevanje na “četrt stoletja dolgih, srečnih let” – ko se nekdo odloči, da gre, ga ne zadržiš. Morda je vztrajal do takrat prav zaradi otrok. Morda ne gre samo za (ponovno) zaljubljenost. Morda gre za več, kot si lahko misliva ti ali jaz.


Ko tole prebiram, me preplavi, da obstajajo ljudje, ki so se z nekom poročili, mu obljubili svoje življenje, mu rodili/zaplodili otroke, mu posvetili leta in leta tega svojega življenja, potem pa pride neka obletnica valete in vse to naenkrat ni vredno pasjega kakca.
[/quote]

Sicer je redkost, a ne pomaga sklicevanje na “četrt stoletja dolgih, srečnih let” – ko se nekdo odloči, da gre, ga ne zadržiš. Morda je vztrajal do takrat prav zaradi otrok. Morda ne gre samo za (ponovno) zaljubljenost. Morda gre za več, kot si lahko misliva ti ali jaz.
[/quote]
Vem, mi je pa hudo za tistega tretjega kekca v trikotniku, ko preberem, kako eni na takšno zgodbo reagirajo z iiii, kok lepooooo. Kaj pa žena, kaj pa mož, ki sta mislila, da živita z ljubeznijo svojega življenja? Ne le, da sta jo naenkrat izgubila, za povrh sta ugotovila, da je bila zadeva itak že od začetka v veliki meri zaigrana in zlagana, potem je pa še to, da se nikomur kaj dosti ne bosta smilila, ker je pa ta zgodba ja takooo lepa in romantična, an.

Sicer je redkost, a ne pomaga sklicevanje na “četrt stoletja dolgih, srečnih let” – ko se nekdo odloči, da gre, ga ne zadržiš. Morda je vztrajal do takrat prav zaradi otrok. Morda ne gre samo za (ponovno) zaljubljenost. Morda gre za več, kot si lahko misliva ti ali jaz.
[/quote]
Vem, mi je pa hudo za tistega tretjega kekca v trikotniku, ko preberem, kako eni na takšno zgodbo reagirajo z iiii, kok lepooooo. Kaj pa žena, kaj pa mož, ki sta mislila, da živita z ljubeznijo svojega življenja? Ne le, da sta jo naenkrat izgubila, za povrh sta ugotovila, da je bila zadeva itak že od začetka v veliki meri zaigrana in zlagana, potem je pa še to, da se nikomur kaj dosti ne bosta smilila, ker je pa ta zgodba ja takooo lepa in romantična, an.
[/quote]

Izkušnja avtorice “obletnica valete” je specifična. Zame lepa, ker jo zaključi:
“Imava zelo preprosto, mirno življenje. Končno čutim, da sem nekje doma.” Predvsem pa si ne bi želela pomilovanja kogarkoli niti takrat, ko bi se moj izbranec odločil za drugo.

Narava poskrbi na svoj način, da gre najboljša kombinacija genov naprej. Zlagano bi bilo se pretvarjati, da si ob odraslih otrocih dolžan vzdrževati kulise hladnih sten. Zato ne vidim sebičnosti v tem, da se v takih primerih odzoveš po dolgih letih spet nekomu, ki te pozna bolje kot ta, s katerimi si živel leta.

Tako redko zaidem na forum, pa vidim, da je tema oživela.

Jaz sem se ločila že nekaj let prej. Onadva sta bila pa že dolgo bolj kot ne cimra. Razšla sta se popolnoma civilizirano in brez prepiranja, vse sta se lepo dogovorila. Njej je recimo ves čas zakona najedalo, ker je on tak zapečkar, ona pa bolj veseljakinja, pa ga ni mogla nikamor spravit. Prav prosila je njegove kolege, naj ga kdaj pridejo iskat, da bi šel ven. V bistvu je tudi ona zadihala in ujela zadnja leta pogojno rečeno mladosti.
Ker se videvamo zaradi otrok (praznovanja, prireditve itd.), lahko rečem, da imava tudi midve čisto korekten odnos in ni nobene zamere. Mimogrede, zelo hitro je našla novega partnerja in zgleda, da jima gre OK.
Oba sta sklenila kompromis in oba sta, ko je zaljubljenost popustila, vedela, da to ni čisto to, sta se pa dovolj dobro razumela in vedno spoštovala, da sta lahko živela skupaj in se v bistvu imela čisto rada. Ko je partner predlagal ločitev, tudi ni mogel vedeti, kaj bom jaz rekla, ker se o tem nisva pogovarjala.
Moja teta, meni se je usedel v srce, ko nisem bila še niti najstnica. A si sploh lahko predstavljaš?

Mogoče sta imela srečanje šole ki ste hodili v osnovno šolo .
Vendar ko sta se zagledala sta se malce stisnila v objem prijateljstva .
No ko sta se napila je bila šošolka v kakšni kikli šošolec pa v obleki pa sta se začela zgovarjati kako je bilo lepo v šoli ko sta se stiskala .
Seveda ko sta pijana sta pozabila na družino ter domače .
Če sošolec prosi sošolko za poljub prijateljski se sošolka nasloni sošolcu na ramena ter se odpne obleko .
Po tem sošolec sošolki reče da se bi rad z njo poljubil na usnice .
Vendar če pride od sošolca žena po moža takar vidi kako ga serje z sošolko ter reče soji ženi da jo ne mara več vidit da naj gre domov brez njega .

Priznam da mi ne bi bilo treba odgovarjat .
Vendar ne znam vidit da s tem škodim sebi in temu portalu .
Nisem edini .

Jas sem prvič zaljubil pri 12 takrat me je šošolka usvajala no danes se pa zgodi nekaj čudnega .
Ko je hodila v osnovno šolo ni nič govorila vcasih sem moral jast odgovarjati namesto nje .
No danes pa skupaj vcasih sedeljujeva z delom skupaj se druživa nikoli se pa ne poljubiva .

Koliko let je že tako?

Meni se to nikoli ni zgodilo sicer če sta se v šoli imeli sošolec in sošolka srčno rada sta se gotovo nekaj časa gledala v oči ter se neskončno poljubljala .
Vendar če sta bila malo pijana se potem začneta drzati za roke in se vorenk poljubljati .
Ko se sošolka sošolcu odpne obleko ga prosi zaprvi seks z njo .
Nakoncu ko gredo domov je gotovo od sošolke mož vorenk pijan zato slata kakšno drugo žensko če to sošolka vidi reče sošolcu če bi sla lahko z njim k šanku ter se bi močno poljubila na usnice .

New Report

Close