Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Drugo Astma in druge pljučne bolezni sum na emfizem oz KOPB

sum na emfizem oz KOPB

Pozdravljeni!
Star sem 31 let in kadim priblizno 13 let, nekaj let nazaj sem delal v livarni tezko fizicno delo in v onesnazenem okolju, takoj po nastopu dela, sem opazil, da imam izredno suh kaselj in po priblizno desetih mesecih dela, to delo tudi opustil. Ze nekaj casa opazam, da zjutraj, ko vstanem, ne morem zazehati in da imam krajso sapo, kasljam zelo poredko, cel dan pa se mi tudi veckrat zeha in predvsem v nogah imam tak obcutek “kot da se zjutraj v postelji nisem dobro pretegnil”. Ce doma opravljam kaksno tezje delo, me vcasih zaboli v pljucih, ta bolecina traja kaksnih 20 min, pri tem pa se mi tudi poveca srcni utrip. Zanima me, kaj bi lahko bilo narobe in koliko bolj je pri tem obremenjeno srce ali se to da na kakrsenkoli nacin pozdraviti. Najlepša hvala za vaše odgovore.lp

Spoštovani,
imate pa res pisane in dokaj nenavadne simptome. Zjutraj ne morete zazehati? Čez dan pa se vam kar zeha. Na to vam ne znam odgovoriti.
To, da imate zjutraj težko sapo ter da ste težko delali na delovnem mestu z onesnaženim zrakom bi lahko govorilo za astmo. Kar pa verjetno ne razloži bolečin, ki jih čutite-ob sočasno povečanem srčnem utripu- ob telesnih naporih.
Možnosti, kaj vam je, je seveda več. Nenazadnje ste kadili povsem dovolj dolgo časa, da vam je kajenje že lahko povzročilo takšno ali drugačno škodo na zdravju. Morda tudi resno.
Mislim da se strinjate, da morate opraviti pogovor in pregled pri vašem izbranem zdravniku.

Lep pozdrav

prof.dr. Stanislav Šuškovič,dr.med.

prof.dr.Stanislav Šuškovič

Hmmm, bom poskusil malo drugace povedati…ko se zbudim, imam obcutek da ne morem do konca vdihniti dovolj zraka, da bi se “orenk” prebudil, posledicno sklepam, da se mi zaradi tega cez dan veckrat zeha, ker misice ne dobijo dovolj zraka za normalno delovanje. Pri fizicnih naporih pa mi srce hitreje bije, ker misice rabijo za delovanje kisik-in ker imam kratko sapo tudi srce bije hitreje, da misicam dostavi dovolj zraka-moje laicno razmisljanje. Upam, da sem dovolj podrobno opisal, kar se zdravnika tice, imate prav. Glede bolecin se mi pa zdi, bom dal nek analogen primer, ce nekaj casa delam sklece, me zacnejo boleti misice v rokah, tu sklepam na isti primer, ker sem delal v prasnem okolju, da je ta prah “nekako vplival na pljuca, da so sedaj manj prozna, in pri premagovanju tezjih naporov, me zato bolijo, ker se morajo nekako razgibati”, ne vem pa, če prav razmišljam…Najlepša hvala za vaš odgovor, lp

nova
Uredništvo priporoča

Spoštovani,
za laika ne razmišljate slabo. V zvezi z “zehanje” ali hitrim bitjem srca vam dam kar prav.
Glede pljuč pa se motite. Pljuča namreč ne morejo boleti. Zato-na primer- pljučni rak , ki je načel velik del pljuč, vendarle ne povzroča kakšnih posebnih težav. Dokler ne načne kakšne žile in bolnik izkašljuje kri ali pa preide na porebrnico, ki pa boli. In to kako! To vedo vsi, ki so si kdaj zlomili rebra.

lep pozdrav
prof.dr. Stanislav Šuškovič

prof.dr.Stanislav Šuškovič

Zelo dober prijatelj, ki je po profesiji zdravnik, mi je nekoč dejal, da v kolikor pride do njega na pregled oseba, ki navaja simptome, ki niso najbolj specifični za določeno težavo, je na vrsti psiha. Veliko težav, ki jih posameznik ima, je namreč psihičnega izvora. Dal mi je primer tesnobe, ki se kaže kot stiskanje v prsih, primanjkovanje zraka, težko dihanje….kljub vsemu temu, s pljuči ni ničesar narobe, problem je v tesnobi, ki jo človek občuti, vzroki zanjo pa niso pljuča. Pljuča se samo tako odzovejo na občutek tesnobe, ki ga doživlja oseba.

Jaz kadim 4 leta in tudi kašljam kar pogosto. Včasih se mi je zgodilo, da sem težje dihala, da mi je zmanjkovalo sape, pa sem bila stara komaj 22 let. Šla sem k zdravniku, ki mi je naredil kar nekaj preiskav, vendar ugotovljeno je bilo, da so rezultati ok. Preostanek zgodbe je zapisan zgoraj. Skupaj s strokovno pomočjo sem poiskala vzroke za svoj občutek tesnobe in njega odpravila, nato sem lahko spet “normalo” dihala. Vem, da cigarete škodijo, vendar težko je opustiti to “razvado”, čeprav danes vem, zakaj kadim.

Ni moj namen demantirati nikogar, ampak roko na srce, ljudje prepogosto mislimo, da tičijo vzroki naših težav v telesu, vendar temu ni vedno tako. Psiha nas preko telesa opozarja, da nekaj ni v redu, da počnemo nekaj, kar nam škodje, sami pa te občutke zatiramo ali jih preprosto ne jemljemo resno, nato pa telo spregovori glasneje. Tudi pri meni je.

Imam zelo iskrene prijatelje, s katerimi pogosto debatiramo o težavah, ki jih imamo in smo kar mnenja, da vsak izmed nas dobi vsoj račun in pogosto je le ta z obrestmi. Če bi sproti prisluhnili svojim občutkom in telesu, bi bili računi nižji, ker pa se temu žal izogibamo, so obresti potem visoke.

Spoštovana,

kar koli čutimo zaradi katerekoli bolezni se vselej tvori v možganih. Pomeni, da nam povsem enake težave lahko povzroča bolezen ki sproža dolčene senzacije v možganih ali pa možgani sami po sebi tvorijo enake senzacije. Recimo: občutek težke sape je lahko nasledek astme ali pa nasledek ideje o težki sapi, ki nam jo ponudijo možgani.
Razločevanje med telesnimi ali psihogenimi vzroki siptomov pa načeloma ne bi smelo biti težavno. Okvaro pljuč je namreč večinoma zelo lahko razkriti. Na primer z enostavno spirometrjo ali slikanjem pljuč. Če je ta preiskava nepovedna so na voljo še mnoge druge – sicer dražje in včasih za bolnika ne najbolj prijetne preiskave- s katerimi lahko čvrsto izključimo bolezensko prizadetost pljuč In potem lahko z gotovostjo ugotovimo psihogeni vzrok težke sape. Ali kašlja ali karkoli že muči bolnika.
Seveda pa zdravniki ne smemo hiteti s to diagnozo. Ampak se moramo zares potruditi in z vsemi -za določene težave – ustreznimi preiskavami ZARES izključiti telesne razloge za bolnikove simptome.
Pojdimo nazaj k vašim simptomom. Ste kadilka in kašljate. Le kako so lahko zaključili, da je vaš kašelj psihogen in ni nasledek kajenja cigaret?
Pišete, da veste zakaj kadite. Morda. Dvomim pa, da veste, da kadilci živijo vsaj 10 let manj od nekadilcev. Ter da vsak drugi kadilec umre zaradi bolezni, ki jih povzoča kajenje. In to so načeloma kronične iin mučne bolezni in umiranje za njimi je načeloma dolgotrajno in mučno. Ali kadite za to? Dvomim.

Lep pozdrav

prof.dr. Stanislav Šuškovič

prof.dr.Stanislav Šuškovič

Najprej iskrena hvala za obširen odgovor. Ko sem prebrala vaš prvi odgovor, sem pri besedah, ki ste jih uporabili: “imate pa res pisane in dokaj nenavadne simptome.” dobila nekakšno asociacijo na besede, ki mi jih je na drugačen način povedal moj že omenjeni dober prijatelj.
Moj primer namreč ni bil “tako imenovani šolski primer”, ampak je bil skupek najrazličnejših simptomatik, ki so kazale zelo zmedeno sliko in niso dajale nekakšno jasno podobo o temu, kaj bi pravzaprav lahko bila moja glavna težava. Preiskave so bile narejene, vendar, kot že rečeno, niso pokazale nič bistvenega, nič takšnega, kar bi lahko povzročilo moje tedanje težave. Seveda niso vsi primeri isti, želela sem samo dodati delček svoje izkušnje, ki bi osvetlila morda še kakšen pogled.
Zakaj sem začela kaditi? Morda bo zvenelo klišejsko, vendar s tem sem želela pokazati vsem, da sem odrasla. Kakšna zmota. Svojo naivnost, morda nevednost, predrznost,..lahko jo imenujemo kakor hočemo, sem potem kar drago plačala. Na srečo moja “razvada” ni pustila večjih zdravstvenih posledic, imela sem tako rekoč srečo, čeprav sem tudi sama plačala svoj račun in bil je tudi z obrestmi.
Danes se trudim prenehati kaditi. Včasih mi gre boljše, včasih slabše, vendar danes poznam vzroke in te se trudim odpraviti, kajti s tem se lahko odpravijo posledice-cigarete. Vem, da sem imela veliko srečo in da se s svojim zdravjem ni vredno igrati. Na žalost je tako, da se nas več prime, če izkusimo sami, kot pa da se učimo na tujih napakah. Seveda tudi strah, kaj bi lahko bilo narobe, naredi svoje.

Spoštovana,

veliko je vredno tudi takšno izmenjavanje izkušenj!

Lep pozdrav

prof.dr. Stanislav Šuškovič

prof.dr.Stanislav Šuškovič

Pravkar minevajo 3 leta odkar sem po dolgih 30 letih nehal kaditi. Težave so se tako začele v januarju leta 2007 in tako sem iz obstoječih 74 kg do julija meseca shujšal na 67 kg. Preprosto, tehnica je kazala vedno manj, pojavljale so se težave na delovnem mestu, saj se je bilo strankam potrebno posvetiti skozi celi dan. Skratka stresni učinki so tudi ob veliki odpornosti prišli nadme, kljub mojemu razmišljanju, da temu nikoli ne bo tako. V juliju sem te težave zaupal svojemu osebnemu zdravniku in pri pregledu je bilo kasneje ugotovljeno, da imam od januarja nastalo in razvijajoče sinovialno vnetje v desni roki oz.ovojnici med karbunklom in furunklom. Tako sem v bil mesecu juliju operiran v anesteziji na desnem komolcu, kjer so mi ščistili nabralo se tekočino. Po tem posegu sem tudi opravil še razne preiskave, med drugim tudi slikanje pljuč ter preiskave želodca – gastroskopijo, saj veliko časa nisem mogel normalno in kvalitetno jesti. Po ugotovljenem rahlem gastritisu ter pljučnem emfizemu ter treh atelaktazah, mi je moj osebni zdravnik svetoval, da neham kaditi, med drugim je bil tudi sam kadilec.Tako je rekel, da se danes v cigaretih kadi zgolj kemijo in so daleč mimo časi, ko so bile to, še tiste prave cigarete. Upošteval sem njegov nasvet, bil sem njegov četrti pacient od stotih vpisanih v poseben zvezek, kjer je vodil svoje cigaretne odvisnike. In še vsa sreča, da so takrat tudi začeli z akcijami ob novi zakonodaji prepovedi kajenja, ki se je takrat že pripravljala.
Celoten jesenski čas sem si zdravil tudi želodec, saj nisem mogel normalno jesti in so me mučile težave v obliki krčev v skoraj vsaki mišici na telesu. Ob tem, da imam tudi pisarniško delo je potrebno telo med delom delno zasukati v levo proti računalniku in so se zaradi tega skozi leta, tudi pojavile težave s hrbtenico in posledično rahlo izboklino na levi strani prsnega koša. Mučili so me veliki in zelo intenzivni mišični krči, ki so potekali večkrat od pasu navzgor ali pa od vrha ramen proti ledvenemu delu ter velikokrat tudi v noge. Skratka zaradi psihične in tudi fizične odvisnosti je prišlo do krča celotnega telesa, posebej me je bolelo na levi strani prsnega koša zgoraj v predelu prsnice, kot bi me nekdo vseskozi držal s stisnjeno pestjo na tem predelu telesa. Vse te bolečine so tudi delno počasi prenehale, ob napotenih rehabilitacijah v termah Portorož, tista v prsih pa šele po opravljenem ultrazvoku vratnega in ramenskega sklepa. Posamezne bolečine se še vedno pojavljajo edino ob kakšnem velikem neurju ali pripravi na slabo vreme. Ob tem sem se trudil čim bolj zdravo prehranjevati in piti veliko vode, čajev ter drugih tekočin. Ob tem sem bil še vedno v veliki stresni situaciji zaradi telesnih sprememb in sem po tem tudi redno začel opazovati svoje blato in skratka prisluhniti svojemu telesu. Vseskozi sem tudi sam zvesto in vsakodnevno kolesaril in to mi je dalo tudi moč in telesno kondicijo, da sem nadaljeval boj s cigaretno odvisnostjo. V začetku sem kolesaril počasi in se vedno tudi močno zadihal ob klancih, tako, da sem imel ob prihodu na cilj občutek, da se ves svet obrača okoli mene. Tako sem vztrajal in še vedno vztrajam, ne glede na vreme in letni čas, pa četudi je bil to januar ali februar, tako sem domov ženi in hčerki prinesel prve zvončke ter jim s tem počasi vračal za vso pretrpljeno gorje in strese, ki so jih preživeli z mano ob odvajanju cigaterne odvisnosti. Ob tem sem se spomnil tudi na opravljene spirometrije na začetku zdravljenja, kar je pokazalo še 75% učinkovitost pljuč in v tiste lanskem letu, ko je bila krivulja praktično idealna. V tem obdobju sem se tudi malo zredil, saj sedaj tehtam 80kg, tako da se tudi drugače dobro počutim, za vzdrževanje telesne kondicije sem praktično s koleson nerazdružljiv in ga uporabljam tudi za službo, kar bi priporočal vsakemu, ki da kaj nase in na svoje zdravje. Vseh tistih doživetij in lepot, ki jih človek doživi le v tesnem stiku z naravo, mu dajejo tudi moč, da se uspešno rehabilitira in nadaljuje kvalitetnejše življenje. Ob tem bi rad izpostavil tudi, da se se začetne težave, ki so bile opisane zgoraj, nehale šele po preteku dveh let in pol ter so bile peklenske in največje v mojem življenju.
Tukaj bi se še enkrat rad zahvalil mojemu osebnemu zdravniku, vsemu osebju in medicinskim sestram v bolnišnici, vsemu osebju v termah Portorož in seveda moji družini, ki mi je ves čas stala ob strani. Vsem ostalim, pa čas za temeljit razmislek.

Spoštovani,
kaj naj dodam? Hvala za sporočilo, ki naj bo vpodbuda za druge, ki “ne morejo” opustiti kajenja. Ni lahko, a se da. In se splača-kratko in dolgoročno!

lep pozdrav
prof.dr. Stanislav Šuškovič

prof.dr.Stanislav Šuškovič

iskrene čestitke zvok

vaše pismo mi vliva upanje, saj sem tudi sam pred nekaj leti začel z odvajanjem od kajenja in takšne zgodbe je vedno poučno brati, saj so spodbudne tudi za nas, ki se trudimo, da še dalje vztrajamo na začrtani poti-življenju brez cigarete namreč.

Vse dobro še naprej

Hvala za pismo! Vsaka spodbudna misel koristi.
l

ep pozdrav

prof.dr. Stanislav Šuškovič

prof.dr.Stanislav Šuškovič

Kmalu bo 5 let od moje zadnje cigarete, v tem času sem odšel vsako leto v terme Portorož, kjer mi pomagajo terapevti in moj osebni zdravnik, da bi premagal tudi težave s hrbtenico. To je nastalo tudi zaradi samega delovnega mesta in položaja prisiljene drže – rahlo v levo, za računalnikom. To dejstvo verjetno nikoli ne bom mogel dokazati, da bi naj to nastalo kot posledica bolezni zaradi same narave dela oziroma obliko poklicne bolezni.
V lanskem letu sem imel v pomladnem času težave z vnetjem, kakršnega sem že imel na desnem komolcu, tudi na levem, kjer se mi je pojavila močna sinovialna oteklina. Sam pri sebi sem si rekel, da nikakor ne bom dovolil, da se mi posledično pripeti še kakšna operacija. Še več sem telovadil in kolesaril, tako, da je oteklina sama po sebi izginila in se do sedaj ni več ponovila.
Že opisana močna bolečina v prsnici, se mi pojavi le še občasno in ob velikem neurju ali močni burji, pa vseeno zberem toliko moči, da me to ne moti preveč in to jemljem kot nekaj običajnega, neko opozorilo ali pa 30 letni dolg kajenja. Ko danes opazujem vse kadilce in njihovo pretirano odvisnost od kajenja, poskušam na nek človeški način in nepriskuten način, opozoriti z lastnim vzgledom in lastnimi problemi opozoriti, kaj jih čaka, če bi nadaljevali po tej poti. Morda pa sem zaradi tega še manj med njimi, saj zaradi te razvade, danes pijem veliko manj kave ali pač capučinov, kot sem jih včasih, pa niti prevelike potrebe za to ne čutim.
Res pa je, da pijem veliko več čaja, kot sem ga popil v preteklosti in če se le da, toplega, prav vseh vrst in oblik. Ob tem morda tudi veliko več sokov, kot sem jih v preteklosti, pa tudi kakšen kozarček črnega vina, kot prilogo k dobri in kvalitetni prehrani. Ob tem sem moral menjati tudi pivo, saj veste, eno pivce za živce, saj sem prej pil Laško, sedaj pa mi je ljubše Union, vsaj zaradi takratnega gastritisa, mi je ostalo ljubše vse do danes.
Glede prehranjevanja se držim nasvetov mojega osebnega zdravnika in jem raje več obrokov na dan, ko pa manj in obvezno jutranjega, ki sem ga prej nadomestil s capučini in cigareti, da sem sploh lahko začel funkcionirati normalno pred delom.
Hrana je raznovrstna, mediteranska z veliko naravnimi zelenjavami in z veliko raznovrstnega sadja, vse to pa v času, ko je v naravi. Bodisi, da so to šparge, artičoke, beluši, brzota, karfiola, bledež, kar je povsem zasluga vztrajanja moje žene, ki je svojo ljubezen do zdrave prehrane, presesla na svojo družino in na širšo okolico.
Zaradi vsega navedenega vzdržujem telesno težo na 82 kg in je ravno na idealnem razpotju, glede na telesno višino in uživam v naravi ob opazovanju vsega novega. Predvsem me veseli, da so se ljudje odprli tudi samo do sebe in da je vedno več kolesarjev ter pohodnikov in obenem vedno več prireditev, ki vzpodbujajo vse našteto.
Sedaj ravno odhajam na dneve sparg v Strunjan, da bi užil še malo sončnih žarkov po tem nenehnem deževju, saj se bo tam gorovo našlo kaj kvalitetnih specialitet domačinov, ki vsakokrat presenetijo.
Lep pozdrav vsem, pa se še kaj slišimo!

Spoštovani,

zares hvala za tako pozitivno sporočilo! Res, v volji je moč. Še posebej, če zraven uporabljamo pamet.

lep pozdrav

prof.dr. Stanislav Šuškovič

prof.dr.Stanislav Šuškovič

Lep pozdrav. Stara sem 31let in in sem letos februarja prebolela atipično pljučnico. Sem kadilka in se mi zadnja dva tedna pojavlja zelo pogost izpljunek. Imam tudi bolečine v hrbtu. Prosim če mi lahko poveste kaj bi to lahko bilo in ali je nujen obisk zdravnika. Tudi v mirujočem stanju imam pekoč občutek v hrbtu. Hvala za odgovore

Pozdravljeni. Stara sem 31let in se mi zadnja dva tedna pojavlja zelo pogost izpljunek, imam bolečine v hrbtu. Letos februarja sem prebolela atipično pljučnico. Sem kadilka in me zanima ali je potreben obisk zdravnika

Spoštovani,
Seveda bi bilo primerno iti na posvet do zdravnika. Res je, da je izpljunek nekaj, kar gre skupaj s kajenjem cigaret, lahko je pa še kakšen drug razlog zraven, na primer alergija v nosu. Vsekakor dajte opustiti kajenje, zanesljivo se bodo težave zmanjšale.
Lep pozdrav
MK

Spoštovani,
CT slika ni nič povezana s srčno aritmijo. CT pokaže, da je kajenje naredilo nekaj škode v pljučih. Ker ne kadite več, to verjetno ne bo napredovalo. Ali so vam pri zdravniku izmerili funkcijo pljuč (pihanje v spirometer)?
LP
MK

Hvala za odgovor. Vem da vam gre zdravnikom to na živce, ampak v več virih na internetu sem našla podatek, da se ljudem z emfizmom pojavlja aritmija ter tahikardija srca (to imam tudi). Bila sem na pulmološkem pregledu, kjer so izključili možnost astme. Pihala sem v neko zadevo s papirnatim tulcem (v kar se piha tudi na običajnem zdravniškem pregledu), ne vem ali je to spirometer…

Pozdravljeni, ker izvida spirometrije nisem imela pri sebi, vam ga pošiljam naknadno (je pa star že 7 mesecev): FVC 3350 ml (82% norme), FEV1 2810 ml (83% norme), Tiff. ind. 84 %. Lp, s

New Report

Close