Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Rak Kako živeti z rakom? Rak na dojki – mama zavrača zdravjenje

Rak na dojki – mama zavrača zdravjenje

Pozdravljeni,
nit ne dva meseca nazaj je mama izvedela, da ima raka na dojki, velikega 40x50mm. Onkolog ji je rekel, da je nujna operacija (odstranitev dojke), bezgavk (čeprav po punkciji ni bila rakava), kemoterapija in obsevanja. Mama se je takrat odločila za alternativno zdravljenje, 42-dnevni post, ki ga je končala pred tednom dni. Na ponovnem pregledu po postu nekaj dni nazaj se je tumor povečal za 1 cm, onkolog jo je vprašal, če se igra z življenjem. To se sprašujemo tudi domači, ki smo jo sicer podpirali pri obliki zdravljenja, ki si ga je izbrala, a po tem, ko rezultatov ni bilo, je ne več. Še zdaj se ni odločila za zdravljenje, ki ji ga predlaga onkolog, pa tudi, če se bo, mora najprej pridobiti nekaj kg.
Od diagnoze, ki sem si jo laično zapomnila, vem le, da je rak C5 (ne vem pa, kaj to pomeni).
Tale spis sem napisala zelo hladno, a v resnici nas zanima, kako hitro rak metastazira in kakšne možnosti ima mama za popolno izdravitev.
Pravi, da jo je klasičnega zdravljenja strah, verjame, da se da ozdraviti tudi alternativno, jaz pa verjamem in jo prepričujem v nasprotno.
Hvala za vse, kar boste napisali.

Sicer nimam izkušenj z rakom na dojki (imel raka na modih), ampak kljub temu vem, da je potrebno tumor odstraniti, nato pa se preveri, če so kje kakšni zasevki! Raka se nikakor ne da izstradati, sploh pa se je potrebno izogibati sladkorja, kajti le ta je prava hrana za rakave celice!

Zelo pametno bi bilo, če takoj poseže po vsem klasičnem zdravljenju, ki je mogoče. Jaz osebno sem imela raka na dojki, odstranili so mi le del dojke, na konziliju so predlagali le obsevanje, vendar je moja internistka kljub temu predlagala še kemoterapijo, ki sem jo z veseljem sprejela. Saj ni bilo ravno lušno, vendar kaj pa je pol leta zoprnij in matranja v primerjavi s celim življenjem?
1 leto po opravljeni kemoterapiji in obsevanjih sem opravila tudi 42-dnevni post (Breussov), letos že drugič. Čisto gotova sem, da mi pomaga. Delam le 4 ure, marsikaj pa sem tudi pri sebi spremenila, ne obremenjujem se več toliko, razmišljam (še bolj) pozitivno … Hodim na jogo, meditiram, tudi na zdravljenju z gongi sem bila. (Vendar PO klasičnem zdravljenju …)
Seveda te je strah zdravljenja, čisto logično, vsakega je. In kaj potem? Še marsičesa v življenu me je bilo strah, pa to ni razlog, da tega ne opravim. Še posebej, če verjamem (tudi na osnovi konkretnih znanstvenih podatkov), da pomaga. In še posebej, ker gre tukaj za življenje – in za popravni izpit mogoče ne bo več možnosti …
Po moje: boriti se z vsemi sredstvi, kar le lahko pomaga. Vendar nikakor ne omalovaževati klasičnega zdravljenja!!!!
Post in druge alter stvari naj bodo PODPORA klasičnemu zdravljenu.
Upam, da se bo tvoja mama čim prej odločila za obe varianti zdravljenja- tako ima gotovo največ možnosti …
Srečno!

bravo:( kako sem jezna, ko berem, da se je spet nekdo odločil za stradanje. Še en dokaz, da jih za Brojsovim postom več umre, kot pa ozdravi. Namesto, da bi mama podpirala imunski sistem pa ga še bolj slabi. Sploh pa so vsi kupljeni sokovi narejeni le z minimalnim procentom zelenjave, vse drugo pa je škodljivo. Ali ni bolje vgrizniti v domačo jabolko, jesti solato z vrta, ki jo je opral dež, pa grozdje, pa jooooooojjjjjjjjj…. Kaj pa če postane tumor agresiven, potem pa ne bo v stanju prenašati kemoterapijo. Ven z njim, in hkrati podpirati imunski sistem in mu ne škodovati z Brojsovo metodo.

AjdaK, lepo prosim, tudi če bi ti že uspela, ne priporočaj tega drugim, preveč jih umre. Razlika je le v tem, da se tisti ne javljajo več. Ko so potem izhirani, gredo v bolnišnico, ker se poslabša kri; v resnici pa je imunski sistem zanič in se jim ne da več pomagati. Jaz ne govorim o eni izkušnji, še ni dolgo tega, ko so nekje pisali, da so to podatki iz bolnišnice za naravno zdravljenje.

Draga Hčerka!
Vaši mami predlagam,da gre na operacijo, kot jo je predlagal zdravnik onkolog-tumor je velik 5 cm, oziroma sedaj že 6 cm, kar pomeni,da gre pri mami avtomatsko za lokalno napredovalo obliko raka dojke, kar pa ne pomeni prav nič glede prognoze bolezni-namreč le-ta bazira na biološki agresivnosti samega raka, katere pa sedaj ne poznate,ko tumorja nimate histološko pregledanega, kaj šele da bi imeli genski podpis narejen.Najprej je potrebno vedeti tip raka,njegovo stopnjo malignosti, njegov mitotski potencial, hormonske receptorje v jedrih rakavih celic, HER-2 ekspresijo, in še in še…tega pa ne boste vedeli,če nimate histologije tumorja-glede na to,da je rak v 42-dneh zrasel za 1 cm, si upam trditi, da gre za zelo hitro rastoč karcinom dojke, kar pomeni,da po operaciji najverjetneje pride v poštev agresivna kemoterapija z agresivnimi citostatiki.Vendar vse to je ugibanje.Če želite,da je mama pravilno in adekvatno zdravljena, se poslužujte operacije, sistemskega zdravljenja, ki ga bo določil onkolog internist in morda še biološko terapijo.Kasneje pa naj gre v alternativne metode ,če bo želela,strinjam se,da tisto v kar verjamemo,dobimo ,vendar če je tumor zrasel v dobrem mesecu 1 cm, to pomeni,da karcinom ni indolenten, namreč nasprotno-in to,da pri punkciji bezgavka ni bila pozitivna, ne pove prav ničesar-punkcija namreč ne zadane vedno rakastih celic,to bo dal histološki izvidtumorja, kar pa pri takem tumorju močno dvomim,da dejansko ne bi bilo zasevkov v bezgavkah.Vendar to je zgolj ugibanje.
Rak dojke je sistemska bolezen od samega začetka, sploh pa pri 6cm velikem tumorju, ki hitro raste in pogovorite se z mamo,kakšne so njeje možnosti zdravljenje,da ne bi kdaj obžalovala, da ni vsega naredila v boju za ozdravitev.

Veliko sreče in še to-C50.0 pomeni samo šifro za karcinom dojke, ne pove ničesar drugega o njenem raku.
SREČNO!

Draga Hčerka,

pogovori se z mamo, pokaži ji pisanje ‘mladega zdravnika’ in jo prepričaj, da je zdravljenje v njeni situaciji še kako smiselno.

ko sem prvič zbolela za karcinomom dojke, sem bila ozaveščena mlada pacientka in sem se na kontroli pri onkologih znašla zelo hitro, ko je bil tumor velik komaj kakšen centimeter. Žal me zaradi mojih let niso resno jemali in so me po punkciji, ki ni pokazala ničesar, ker niso pridobili tekočine za analizo, po pošti naročili na ponovno kontrolo čez šest mesecev. Tako sem čakala doma in opazovala rastoči tumor, dokler mi ni prekipelo in sem šla težit nazaj. Ko so me končno operirali, je bil tumor velik že 6 cm. Po nekem čudežu se še ni razširil na bezgavke (kar je pokazal pregled izrezanih bezgavk po operaciji). Deležna sem bila kemoterapije, obsevanj in hormonskega zdravljenja in potem sem bila zdrava 15 let.

Dve leti nazaj sem sicer ponovno zbolela za karcinomom dojke, a to je že druga zgodba. Ponovno sem bila operirana in imela kemoterapijo. Zdaj se imam spet za zdravo in upam na najboljše.

Hočem povedati, iz svojih izkušenj, da se v tej situaciji ni pametno obračati stran od medicine, saj medicina edina lahko ponudi zdravljenje, za katerega obstajajo neki empirični dokazi o učinkovitosti. Tumor ne bo kar čudežno izginil, treba ga je izrezati in narediti vse, kar je možno,da se bolezen ne ponovi. Situacija ni taka, da bi bilo kar za sesti v kot in obupati. Z neko mero previdnosti in zdrave pameti se človek lahko obrne tudi na komplementarne metode, ampak res le kot dopolnilo – po posvetu z onkologom, nikakor pa ne namesto zdravljenja.

Obema želim veliko dobrega in veliko zdravja.

Pozdravljeni vsi,
najlepša hvala za vse, kar ste napisali. Sporočam vam, da se je mama včeraj naročila na operacijo, ki bo verjetno kar hitro, v roku 14 dni. Že zdaj pa ima pomisleke, če bi dala ven tudi bezgavke (kot da je to njena odločitev), za kemoterapijo, ki bo najverjetneje sledila pa pravi, da ni govora. Mislim, da to bolezen jemlje preveč lahkomiselno in kar jezna sem na njo, ker, ne glede na to, da ogromno bere, bere predvsem alternativne metode in potem si zapomni tisti en ali dva čudeža, ki sta se morda res zgodila, ne preberi si pa dejanskih posledic, ki jih lahko imajo njene zdajšnje odločitve. Tudi sama upam, da se bo “spametovala”, pravi pa, da je pač odgovorna sama do sebe in do nobenega drugega.
Še eno vprašanje, morda za mladega zdravnika ali pa tudi ostale; mama je stara 57 let in dejansko je to prvi rak dojke v družini; sama sem se odločila, da bom od zdaj naprej (stara sem 33 let) vsako leto šla na pregled dojk. Se vam to zdi pretirano?

Pozdravljeni.

Moja mami je zbolela za rakom na dojki pri starosti 48 let.

Jaz sem od zdravnice dobila informacijo, da bi jaz in moja sestra, morali začeti s preventivnimi pregledi dojk, nekje 10 let pred to starostjo, ko je mami zbolela.
Se pravi, da bi se morali začeti pregledovati pri starosti 38 let.

Pozdravljena,Hčerka!
Kar se tiče preventiv, je dovolj,če opravite mesečno samopregled dojk in aksile ter supra in infraklavikularne lože, in ne si delat programa že vnaprej, češ tud jst bom zbolela za rakom dojk.Bolezen si v veliki meri naredimo sami, čeprav se nekateri s tem ne strinjajo, pa je hudo res.Sam vidim mnogo primerov, ko so bili ljudje dejansko odpisani, z zelo slabo prognozo bolezni in so rakavo bolezen premagali in obratno-z zelo dobro prognozo umirajo na veliko-to pove ogromno.Pomemben je odnos do bolezni in samega sebe.O tem se veliko piše in išče znanja dandanes.Še toliko bolj pa je to pomembno pri raku!
Res je tudi to,da se v Sloveniji preveč poudarja ta stadij raka dojke, se pravi, češ da tumorji pod 1 cm so pa 100% ozdravljivi-s tem se ne morem strinjat, saj vsakodnevno vidim bolnike s tumorji manj kot 1 cm in zasevki v številnih organih-izkaže se ,da je bolezen agresivna in divja na veliko.Tako da čas je,da se začnemo zavedati,da je raka treba zdravit glede na njegov biološki potencial zasevanja in ne glede na stadij bolezni,da se razumemo-seveda je pomembno,da ga dobimo prej kot v metastastki obliki bolezni-.
Narejene so bile tudi študije,ki zelo nazorno kažejo,da bolnice,ki so si redno pregledovale dojke niso imele boljšega preživetja od tistih, ki so tumorje dobile v stadiju 2, ko je ponavadi že dobro tipen-velikosti približno 3 cm.
Pri nas se preveč poudarja, da bolnice prepozno pridejo do zdravnika, nekatere da,vendar večina ne-pomembno je pravilno zdravljenje, o tem bi se pa dalo diskutirati.-In moram reči,da mi je žal vseh bolnic ,.zares vseh, ki se preveč obremenjujejo s številkami o velikosti tumorja in številu prizadetih bezgavk, ki dejansko s tem,ko stalno in stalno razmišljajo o teh negativnih prognostičnih kazalcih enostavno zopet spravocirajo bolezen na plan-dovolj o tem!

Hočem povedati,da ni potrebno delati panike,samo zaradi dejstva,ker je vaša mama zbolela zaradi raka dojk, morate pa še vi!
Zrelo razmišljajte in čim manj o bolezni!
Spodbujajte mamo na poti zdravljenja in ozdravljenja!
SREČNO!

Draga hčerka,
dragi mladi zdravnik;)

bom začela obratno, najprej bi mlademu zdravniku rekla, da ne merem rada, da pošilja k alternativi po končanem konvencionalnem zdravljenju, pri raku NI alternative, je samo dodatno zdravljenje. IN to se mora zaeti zdraviti takoj, paralelno, dodatno (komplementarno), saj se s kemoterapijo slabi imunski sistem.
Seveda pa mora biti to premišljeno, kaj res pomaga in kaj škoduje – tudi pri „alternativi“ oz. pri dodatnem zdravljenju se lahko mnogo škoduje.

Hčerka, res sem vesela, da je šla na operacijo, če je kaj brala tukaj -. če ne pa ji povej, da je tudi „pona“ kot zagovarjalka premišljene „alternative“ napisala, da mora najprej to ven operirat. Če ima dobro mnenje o „alternativi“, potem lahko obišče poleg konvencionalne medicine tudi kakega homeopata/zdravnika, on – če se spozna na kompleksno homeopatijo, ji bo lahko dal tudi kaj za limfo. Pa tudi sicer ji lahko pomaga celostno in jo podpira.

Kar se pregledov tiče, zanimivo, da se tukaj kar ujemava z mladim zdravnikom, čeprava sem jaz že bolj stara. Vsekakor se je bolj zdravo nekajkrat na leto otipavati ali pa se pustiti otipavati, kot pa hoditi na redno mamografijo. In ne biti panična, jaz sem si pred nekaj dnevi otipala neko bulo, čez dva dni je ni bilo več 🙂
lp

Morda lahko pomagam

eatcancer.org

lp

New Report

Close