Mene bi pa zanimalo ali so v Sloveniji bili primeri hranjenja nedonošenčkov s surovim donorskim materinim mlekom. Na spletu je možno zaslediti veliko tematik, kako superiorno je surovo materino mleko za nedonošenčka. V tujini so zelo podporni surovemu donorskemu materinemu mleku, ki naj bi imel številne pozitivne učinke prav na nedonošenčke, sploh v primeru mater, ki imajo premalo svojega mleka ali ga sploh nimajo. Zanimalo bi me, zakaj praksa bank s surovim donorskim materinim mlekom ni razpoložljiva slovenskim mamicam nedonošenčkov.

Primeri hranjenja s “surovim” donorskim ženskim mlekom so v Sloveniji zanesljivo bili, so in bodo – a ne pod okriljem “uradnih” inštitucij, pač pa po dogovorih med ženskami – osebno in še bolj po medmrežju.
Pravzaprav v Sloveniji močno kasnimo celo s prvo uradno “mlečno” banko (v ljubljanski porodnišnici), kjer bi bilo mogoče dobiti vsaj pasteriziranega, od mlečnih “donatork”. Razlog je kup “birokratskih” zapletov (predvsem je težava v financiranju testiranja donatork na viruse in druge mikrobe, ki se lahko prenašajo z mlekom), zaradi odmaknjenosti od nabave pasterizatorja je potekel tudi njegov atest in je treba iti ponovno skozi postopek validacije. Menda pa bo otvoritev “mlečne banke” kmalu po začetku novega leta.
Če me sprašujete določno, za “ljubljanske” nedonošenčke, pa je večina hranjenih z izbrizganim (surovim) mlekom lastne matere. V primeru, ko ima kakšen nedonošenček hude težave s prebavljanjem formule (seveda gre za posebne, nedonošenčkom prilagojene nadomestke, ne dajemo formul za donošene), pa v dogovoru med “donorko” in “mamo prejemnika” dajemo tudi surovo donirano mleko. Kar se zgodi morda enkrat na vsakih nekaj let, torej res izjemoma…
Upam, da sem vsaj približno odgovorila na vaša vprašanja.
Srečno v 2019,