Okužba s toksoplazmozo pri novorojenčku ali dojenčku po rojstvu
Spoštovani!
Na sosdnjih forumih sem že veliko prebrala o pridobljeni okuži s toksoplazmozo, a sem samo zmedena, saj nisem našla nekih enotnih mnenj strokovnjakov glede tega. Na forumu ginekologija in porodništvu sem zasledila, da lahko tovrstna okužba predstavlja nevarnost za otroke do 2 leta starosti, saj se živčevje v tej starosti še vedno razvija. Na forumu pediatrija so pri starejših objavah navedbe, da dojenčkom okužba ni več nevarna, pri novejših objavah pa se že omenjajo novejše raziskave, ki kažejo, da vendarje obstaja nevarnost. Po drugi strani spet epidemiologinja navaja, da je okužba za dojenčke nevarna le v nosečnosti. Tuji viri na spletu navajajo, da je nevarna za dojenčke do 6. mesecev starosti. Na spletu sem našla članek Očene klinike z naslovom Očesna toksoplazmoza, ki je bil leta 2002 objavljen v Zdravstvenem vestniku, v katerem so navedbe, da je verjetno več bolnikov s pridobljeno očesno toksoplazmozo kot s konginetalno.
Ob vsej tej masi nasprotujočih si podatkov sem precej zmedena. Skrbi me dejstvo, da lahko okužba s toksoplazmozo poteka povsem brez simptomov, nato pa čez mesece ali celo leta povzroči hude zaplete kot je npr. izguba vida.
Mi imamo tri tedne prezgodaj rojenega dojenčka. Sicer skušamo kar čim bolj poskrbeti za higieno, vendar je težko, saj starejši bratec pogosto pride umazan z vrta ali igrišča in se valja po kavču (na katerem se crklja tudi dojenček), z umazanimi rokami prijema kljuke, kadar ga ne kontroliram si slabo umije roke in umaže našo skupno brisačo itd., ne moremo pa ga ves čas nadzirati, tuširati in preoblačiti. Tudi obiski se upirajo, ko želimo, da si umivajo roke, takoj po umivanju pa že prijemajo kljuke in vse mogoče in nato dojenčkove rokice, ki jih že daje v usta. Babica je celo z rokovicami, s katerimi je odstranila mačji iztrebek, prijemala ključe od stanovanja, katere vedno nosi s seboj in jih zdaj odlaga po našem stanovnju (na kavč, likalno desko ipd.) Tako sem postala zaskrbljena, da toksoplazmozo vidim že čisto povsod. Ko npr. v pižami ležim na “umazanem” kavču in si nato sicer z umitimi rokami namažem prsne bradavice, vednar moram prej prijeti še “od kavča umazano pižamo”. Ne vem, kaj naj storim, da ne bom tako zaskrbljena. Bi bilo smiselno testiranje dojenčka? Bi v primeru pozitivnega testa pediatrinja spoloh kaj ukrenila? Omenila sem ji sicer skrb, ker ima dojenček tudi pogosto solzne in zapacane oči (bela snov, ki se vleče), pa mi je rekla, da to ni videti kot tokdoplazmoza. Mene pa skrbi predvsem za to, ker večinoma okužba poteka tiho, hude posledice pa se pokažejo šele kasneje.
Upam, da bi lahko kako svetujete.
Lep pozdrav!
Očitno ste se spravili v “toksoplazmozno paniko” – in v vsem vidite nevarnosti….
Vse, kar ste prebrali o toksoplazmi, bolj ali manj seveda drži. A gre praviloma za poročila okužb, ki prizadenejo zelo majhen odstotek nosečnic, novorojenčkov in malih otrok. In ki so bolj nevarna zato, ker so bili dojenčki v zelo ranljivem obdobju izpostavljeni velikemu številu parazita in imeli smolo, da mama toksoplazmoze ni prebolela in jim ni dala za “popotnico” v svet protiteles za prvo obrambo.
Nočem vas “strašiti”, a dojenčka ogroža še kup drugih potencialnih nevarnosti razen toksoplazme – za večino (zlasti za bakterije in viruse) drži, da okužbo z njimi zelo uspešno preprečimo s higieno rok, kar imate tudi že v “podzavesti”.
Seveda večina takih nevarnosti dojenčku lahko tudi koristi – skrbijo, da se njegov obrambni sistem normalno razvija in je sposoben odgovoriti na pravi, večji napad mikrobov. S popolno izolacijo, obsedenim čiščenjem, razkuževanjem, prekuhavanjem… lahko včasih naredite dolgoročno več težav kot koristi.
Torej – umivanje rok, omejevanje obiskov v času okužb dihal (zlasti obiskov predšolskih otrok), skrb, da domače živali redno dobivajo sredstva proti parazitom – DA, obsedenost s čistočo in sekiranje vseh v familiji pa je ODVEČ. Kot tudi testiranje dojenčka na toksoplazmozo. Ampak če jo to tisto, kar vam bo vrnilo miren spanec, je potencialno dopustno – pa čeprav povezano z bolečim odvzemom krvi pri zdravem dojenčku.
Pozdrav,
Spoštovani!
Res me je zajela prava panika. Naš dojenček je bil rojen nekaj tednov prezgodaj, bil je le delno dojen in še to le do enega meseca, ko je bil v bolnišnici zaradi operacije. Sama toksoplazmoze prav tako nisem prebolela. Dojenčka ne bi želela mučiti z odvzemi krbi, pa vendar ne vem, če se bom lahko otresla teh skrbi. Niti ne vem, kako bi si odpustila, če bi čez nekaj let oslepel, ker nisem odreagirala. Na vrtu imamo vsaj pet sosedovih muc, babica pa z rokavicami, ki so bili v stiku z mačjimi iztrebki in zemljo vse mogoče prijema in raznaša naokoli. Če se ne motim pri določeni starosti v posvetovalnici odvzamejo tudi kri iz prstka in bi morda takrat plačali test. Ali bi za test na toksoplazmozo bil potreben odvzem iz vene? Hvala za vašo pomoč. Lep pozdrav!
Za določitev protiteles proti toksoplazmozi je potreben venski odvzem (vsaj 0,5 ml krvi je težko “namolsti” iz prstka). Na žalost boste s tem dobili le informacijo o trenutnem stanju – in če vas bo panika mučila naprej, boste lahko jemali kri vsak mesec. In kmalu ne le za določitev stanja imunosti na toksoplazmozo…
Kar pa bo že mejilo na poseben sindrom, ki je znan v pediatriji (Munchausen by proxy) – ko se težko obvladljiv strah skrbnikov prenese na otroka in ga zaradi svoje stiske izpostavlja (nepotrebnim) preiskavam in zdravljenju.
Kar mirno, slepota zaradi toksoplazmoze je v Sloveniji res izjemno redka – in bolj kot z nezrelostjo ali slabimi higienskimi razmerami povezana s pridruženimi boleznimi dojenčka ali majhnega otroka.
Pozdrav,
“Samoplačniških” odvzemov krvi pri malčkih pri nas ni, še zlasti če gre za testiranje na bolezen, ki mu ni nevarna in ni nevarna njegovi okolici (kot velja za toksoplazmozo, s katero se dojenček okuži PO rojstvu). Če bi vaš pediater presodil, da je takšna preiskava otroku potrebna, ga bo nanjo tudi napotil.
Če pa je takšen odvzem (ki za otroka ni prijeten, je boleč, stresen) celo nepotreben, saj je le želja (kaprica) staršev, pa se bo pediater raje pogovoril s starši o tem, kaj jih tako skrbi, da bi otroka takšnemu posegu želeli izpostaviti. Včasih je namreč to le prvi od “strahov” staršev, ki prihajajo na nove in nove preglede in odvzeme krvi zaradi lastnih fobij, ne zaradi otrokovih morebitnih zdravstvenih težav. In mu strokovno pravimo sindrom Muenchausen.
Pogovorite se torej s pediatrom o razlogih za vaš strah, da vam bo znal svetovati!
Srečno,
Pozdravljeni,
mene pa zanima kako dosleden je potreben biti pri malem dojencku pri umivanju rok, ok razumem, da vsakokrat, ko pridemo domov, kaj pa vmes, ko smo doma, recimo, ko perem sadje in zelenjavo, recimo solato ali lupljenje krompirja, se moram vedno znova militi roke? Ali je dovolj izpiranje z vodo? Skrbi me, da bi prislo do prenosa toksoplazmoze na malega dojencka, ker samo z vodo parazitov z rok sigurno ne sperem.
Torej kako dosledna moram biti z miljenjem rok med vsakodnevnimi gospodinjskimi in drugimi opravili? Pocasi se mi bodo vsak cas roke isusile od miljenja na drugi strani me pa skrbijo posledice na malem dojencku v primeru okuzbe s toksoplazmozo ali drugimi bakterijami, bacili.
Hvala lepa za vase mnenje in odgovor
Vsekakor priporočamo pogosto umivanje (zlasti takoj po prihodu domov), a ne obsedeno, tudi milo (ki v vsakem primeru, tudi če je super nežno, zavre lokalno obrambo kože – in jo izsuši, kar ste tudi občutili “na lastni koži”) je dovolj le nekajkrat na dan, koristi zlasti, kadar so roke vidno “onesnažene”. Obenem se skušamo brzdati, da z rokami ne šarimo po obrazu, ne mencamo oči, ne vrtamo po nosu ali trebimo zobe z nohti (tudi to nekateri / mnogi delajo…).
Takšna higiena je povsem dovolj. Še zlasti, ker imamo v telesu kup obrambnih mehanizmov, ki takšne “napadalce” hitro ustavijo in uničijo. Poleg tega je znano, da imunski sistem potrebuje “dražljaje” za svoje dozorevanje (v obdobju dojenčka pride do dozorevanja limfocitov T, do preklopa tim. Th1 v Th2 imunski odgovor) in kasnejše normalno delovanje. Če tega ni, lahko pride celo do zoprnih motenj, preobčutljivostnih reakcij, celo avtoimunih bolezni. Zato smo včasih (malo za šalo in malo zares) pediatri celo rekli, da kakšna podančica (ali prava glista) pri malčku poskrbi za varno imunost v odrasli dobi in da je držanje otroka do 2. leta v “sterilnem” okolju nekoristno, če ne celo škodljivo.
Torej skušajte živeti čim bolj “naravno”. Sicer drži, da se večina okužb širi preko rok, a večino brez težav prebolimo, pustijo pa nam odpornost. Z mnogimi bakterijami tudi živimo v sožitju, v skupno korist: saj veste, da je človek je eno veliko gojišče za bakterije; DNA bakterij, ki nas poseljujejo (mikrobiom), je 2,5x večji kot je skupek DNA vseh celic našega telesa :-).
Toksoplazma pa sploh sodi med redke okužbe (zlasti v primerjavi s trenutnimi epidemičnimi razmerami okužb dihal, tudi COVIDa) – in res je večinoma neprepoznana (ker poteka v tako lahki, nepomembni obliki). Torej je tveganje, da vaš otrok resneje zboli zaradi toksoplazme, podobno verjetnosti, da zadenete glavni dobitek na loteriji (se opravičujem za napačno primerjavo v primeru, da ste na lotu vedno zadevali šestice in sedmice…).
Srečno!