Najdi forum

Naslovnica Forum Zdravje Pediatrija Neonatologija dejavniki tveganja za pred- in ob-porodno hipoksično poškodbo možgan & možg.krvavitev

dejavniki tveganja za pred- in ob-porodno hipoksično poškodbo možgan & možg.krvavitev

Lep pozdrav,

najprej – najlepša hvala za vaš čas in trud, ki ga namenjate odgovorom na forumu, menim, da ste s svojo kombinacijo strokovnosti, srčnosti in zdrave pameti krasna zdravnica:)

Imam nekoliko bolj teoretično vprašanje: kako in če sploh, način poroda (naravni z vsemi možnimi zapleti in variabilnimi okoliščinami v primerjavi s porodom s CR) vpliva na pojavnost obporodnih hipoksičnih poškodb in/ali možganskih krvavitev pri otroku?
Kaj je za otroka bolj varno? V katerih primerih je bolj indiciran carski rez?

Hvala in lep pozdrav.

O vprašanju, ki mi ga postavljate, so bile delane številne raziskave, meta-analize, pa vendar nobena doslej ni dala jasnih rezultatov o kakšnih razlikah v izidu in napotkov o tem, kaj je idealno.
Če poteka nosečnost in porod v mejah “fiziološkega” (kar pomeni, da je plod adaptiran na stres poroda in ga tudi krajša obdobja slabše oskrbe s kisikom nič ne ogrožajo), je vaginalni porod zanesljivo najboljša izbira – stres poroda “dozori” številne sisteme novorojenčka in mu omogoči optimalno adaptacijo na samostojno življenje, pot po porodnem kanalu pa ga oskrbi s “ta pravimi” bakterijami, ki bodo tvorile otrokov “mikrobiom”.
Carski rez nikakor ni ne-nevaren poseg, ne za mamo, ne za otroka. Pri materi gre za operacijo, ki se lahko hudo zaplete. In ki zmanjša njene možnosti za varnost naslednjih nosečnosti in porodov. Pri otroku je povezan s tveganji za poškodbe (maternica je kot trda mišičasta žoga, ki otroka ne “spusti” prav zlahka in ga včasih porodničarji s težavo potegnejo iz nje), zlasti pa s slabšo adaptacijo na samostojno življenje, ki se kaže z dihalnimi težavami, prekomerno zaspanostjo, pomodrevanjem ipd. O drugačnem mikrobiomu otroka, ki se rodi s carskim rezom, ne bi niti pisala …
In nikakor ne drži, da je carski rez predvidljiv in ob njem ni pričakovati “variabilnih” okoliščin.

“Zgodovina medicine” je pokazala, da večina nevrološke oškodovanosti (kot je npr. cerebralna paraliza) sploh ni povezana z zapleti pri porodu – in je povezava dokazana pri manj kot 5%! In če bi vsem nosečnicam naredili carski rez pred pričetkom popadkov, bi morda preprečili 1 od 100. S tem pa tvegali druge, enako nevarne zaplete…

Seveda je carski rez še kako na mestu takrat, ko so jasni napovedni dejavniki, da vaginalni porod ne bi bil varen. O tem pa so napisana jasna priporočila, ki se jih ginekologi in porodničarji tudi držijo. Teoretično in praktično 🙂

Pozdrav,

****************************************** Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.

Pozdravljeni. Mene pa zanima ali lahko pri porodu pride do okvare slušnega živca ali predela v možganih, ki je odgovoren za sluh? Dojenček namreč na eno uho najbrž ne sliši. Pri porodu so uporabili klešče oz. nek kovinski pripomoček. Na istem ušesu (kjer najbrž ne sliši oz. sliši zelo slabo) je otrok imel tudi majhno brazgotinico. Zanima me kako pogosto zaradi težav pri porodu lahko pride do okvare sluha? Lepo prosim za odgovor in hvala vnaprej.

nova
Uredništvo priporoča

Spoštovani,
“kleščni” porod je v slovenskih porodnišnicah prava redkost, v Ljubljani je bila zadnji opravljen pred desetletjem – in dvomim, da so razmere v ostalih porodnišnicah kaj drugačne. Zato bi bilo koristno, da si pridobite natančnejše podatke o načinu poroda in o pomoči (kleščni porod = porod s forcepsom).
Pri taki pomoči pri porodu so možne poškodbe zaradi pritiska klešč – a le na kožo in podkožje in v naslabšem primeru na obrazni živec (facialis), slušni je tako zavarovan, da s kleščami ne prideš niti malo blizu.
Glede pojasnjevanja vzroka za slab sluh (če se bo res izkazal….) pa morate dobiti pojasnila pri tistih, ki so postavili diagnozo ali vsaj sum nanjo. Večina pravih okvar sluha je povzročena z napako v razvoju, ki izvira iz zgodnje nosečnosti in je pogosto pogojena z genetskimi nepravilnostmi.
Pri obojestranski okvari sluha (ki ima lahko vzrok tudi v slušni možganski skorji, ne le v živcu) gre prav tako pogosto za dednost, možna je tudi okvara z okužbo (zlasti virusi kot je citomegalovirus), določenimi zdravili in strupi (ker je znano, katera zdravila so lahko povezana z okvaro sluha, so v nosečnosti itak prepovedana) ali pomanjkanjem kisika pred/med porodom. In seveda z vsemi stanji, ki lahko okvarijo normalen sluh po rojstvu – tudi tu so na prvem mestu virusi…
Torej – ko boste spet pri otorinolaringologu (ali nevrologu), ki obravnava sluh pri vašem dojenčku, imejte pripravljena vprašanja.

Čisto po tihem pa sumim, da je šlo pri vašem dojenčku za enostransko neodziven presejalni test sluha (TEOAE), ki je bil opravljen v porodnišnici. Če to drži, je verjetnost, da je s sluhom res kaj narobe, manj kot 5%-na. Vsi ostali “patološki” rezultati se izkažejo ob bolj natančnih preiskovalnih metodah (BERA) kot lažne 🙂
Pozdrav,

****************************************** Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.

New Report

Close