Dojenje in antidepresiv

Spoštovani,

trenutno sem še noseča, vendar se že zdaj obračam na vas, ker me zanimajo vaše izkušnje oziroma mnenje, za kar se vam iskreno zahvaljujem. Različni strokovnjaki mi namreč svetujejo popolnoma različno. Psihiatrinja mi je zaradi depresije (predvsem zaradi ponovitve poporodne depresije) predpisala antidepresiv asentra, češ da je popolnoma varno zdravilo med nosečnostjo in tudi dojenjem in ga vedno predpisujejo. Strinjala sem se z njo, potem pa sem prebrala navodila, kjer piše, da “jemanje zdravila, zlasti v zadnjih 3 mesecih nosečnosti, lahko pri dojenčkih poveča tveganje za pojav resnega stanja, ki se imenuje perzistentna pljučna hipertenzija pri novorojenčku (PPHN), zaradi katere dojenček hitreje diha in postane modrikast. Novorojenček ima lahko tudi druga stanja, ki se običajno pričnejo v prvih 24 urah po rojstvu: težave z dihanjem, pomodrelo kožo ali na otip prevročo ali prehladno kožo, bruhanje ali težave s hranjenjem, tresenje, drgetanje ali krče …” Glede dojenja pa piše naslednje: “Sertralin prehaja v mleko.” Sedaj me resno skrbi. Prva hčerka ima namreč astmo (ima jo tudi mož) in najbolj grozno je gledati, kako težko diha. Dnevno jemlje tudi flixotide. Zato ne bi rada še dodatno povečala tveganja, da ima težave z dihanjem zaradi mojih zdravil še drugi otrok. Tako bi do konca nosečnosti zdržala tudi brez zdravil. Bolj me zanima, kako je z dojenjem. Ali mi lahko vi kaj svetujete ali je primernejši sosednji forum pediatrija? Ali imate kakšne izkušnje glede tega? Najlepša hvala za vaš čas, Mila

Spoštovana Mila,
pri vseh zdravilih je med navodili navedeno, da se jih ne priporoča v nosečnosti in med dojenjem – in to predvsem iz razloga, da je testiranje zdravil na nosečnicah in otrocih prepovedano, zato za nobeno zdravilo nimamo preverjenih podatkov o njihovih morebitnih vplivih. Kar pa imamo, so poročila o “neljubih” zapletih pri nosečnicah ali pri njihovih otrocih.
In pri sertalinu je bilo res nekaj objav zapletov pri novorojenčku – s tim. perzistentno fetalno cirkulacijo (PFC, da žile v pljučih po rojstvu ostajajo preveč stisnjene, zato kri teče po “bližnjicah” mimo pljuč in se premalo obogati s kisikom). Čeprav je ta motnja v adaptaciji na zunanje samostojno življenje lahko zelo nevarna novorojenčku, pa nima prav nobene povezave s kasnejšimi pljučnimi boleznimi, tudi z astmo ne. Sama sem se doslej dvakrat srečala s PFC pri novorojenčkih mater, ki so bile na antidepresivni terapiji – pri obeh je šlo za sertalin v kombinaciji z drugimi antidepresivi in mejno zrelost (gestacijsko starost med 35 in 37 tedni). In pri obeh so se težave v nekaj dneh umirile, sta pa oba novorojenčka potrebovala agresivno zdravljenje (z respiratorjem in plinom dušikovim monoksidom). In oba sta sedaj popolnoma OK.
Glede na veliko število nosečnic, ki zaradi depresije jemljejo Asentro, je torej ta zaplet zeloooooo redek.
Sertalin seveda prehaja tudi v mleko – kar je po svoje dobro, saj ima novorojenček manj odtegnitvenih znakov – čeprav v literaturi o tem ni napisano veliko, pa praksa kaže, da je večina novorojenčkov mater, ki so jemale večje odmerke, po rojstvu bolj nemirnih, tresavih, slabše pijejo – in če so dojeni, so te težave bistveno milejše.
Naj povzamem: za plod in novorojenčka je bistveno bolj nevarno, da je mama otožna, depresivna, malodušna, kot pa da jemlje zdravila. Če se seveda da, v najnižjih možnih odmerkih. Resni zapleti pri novorojenčku so ob normalnih odmerkih izjemno redki in obvladljivi. In tudi dojenje je priporočljivo.
Lep pozdrav,

Spoštovani,

najlepša hvala za odgovor. Zanima me pa še nekaj. Kaj bi bilo po vašem mnenju in izkušnjah boljše? Razmišljam, da do poroda nekako ne bi jemala AD-jev, in bi jih začela šele po porodu. Kako pa bi po vašem mnenju to vplivalo na otroka? Ali je bolje, da že v maternici dobi nekaj tega zdravila ali da začnem po porodu. Začela bi postopoma in potem povečevala odmerek, kot sem se dogovorila s psihiatrom. Trenutno se počutim super, AD-je pa naj bi jemala, da se ne bi ponovila poporodna depresija, s katero sem se srečala po prvem porodu pred nekaj leti in je kar trajala z občasnimi izbruhi vse do lani. Poleg tega imamo bolezen tudi v družini, v več generacijah in po več straneh, tako da imam po besedah psihiatrinje več kot 80 % možnosti, da se ponovi. Jaz pa bi rada tokrat uživala z dojenčkom in še enim otrokom doma. Hvala za vaš čas.

Kot razberem iz vašega sporočila, imate vse pod nadzorom – in če se dobro počutite, “preventivno” jemanje antidepresivov v nosečnosti res ni potrebno. In bo varianta jemanja po porodu “tisto pravo”.
Glede vrste zdravila, odmerkov in njihovega prilagajanja pa bo najboljša oseba za pogovor vaša psihiatrinja. Ki pa se lahko v dvomu, koliko določeno zdravilo prehaja v mleko, posvetuje tudi z nami v porodnišnici – kjer nimamo le praktičnih izkušenj, ampak tudi najnovejšo literaturo s tega področja (publikacijo “Drugs in pregnancy and lactation”).
Lep pozdrav,

Hvala za vaš odgovor. Zanima me pa še nekaj. Verjetno bom kar morala jemati AD že med nosečnostjo. Zanima me, kako je z otrokom po porodu oziroma ali mora biti pod nadzorom ali je dovolj da na jemanje zdravila opozorim porodničarja (ime bom CR), ali mora biti že prej obveščen in prisoten pediater. Ali morda veste, kako je s tem? Hvala

O jemanju zdravil v nosečnosti vas vedno vprašajo ob sprejemu v porodnišnico in vaše odgovore vnesejo v formular – porodni zapisnik. Tako bosta z zdravilom (in možnimi sopojavi pri novorojenčku) seznanjena tako porodničar kot pediater (ki si pred pregledom novorojenčka prebere tudi podatke iz zapisnika). Nič ne bo narobe (in nikakršna izjema ne boste), če boste v pogovoru ob pregledu ta podatek pediatru ponovno omenili. Pa čeprav bo vaš novorojenček povsem zdrav, živahen in ne bo kazal prav nobenih znakov, da ste vi jemali kakšna zdravila. Boste pa tudi vi bolj pomirjeni.
Naj še enkrat poudarim: v nosečnosti jemlje AD kar precejšen delež nosečnic, zato ne bo nobene “panike”, ko boste to komu omenili.
Srečno,

Pozdravljeni, minilo je več kot pol leta, odkar sem vas spraševala za nasvet. AD sem jemala kakih 3 tedne že v nosečnosti, potem sem jh pred porodom nehala. Že od rojstva pa sem mi zdi, da je otrok malo drugačen kot je bil prvi, in za vsako nenavadno obnašanje krivim sebe oziroma AD. Začelo se je že bv porodnišnici. Ko je bila novorojenček, ni nič jokala. Zbujala sem jo na 3 ure za dojenje podnevi in ponoči, drugače je samo spala, in to brez dude, v dnevni sobi, kjer smo ropotali, sesali … Skratka, stano je spala. Sedaj je stara pol leta in še vedno spi ogromno, od 21.00 do 07.00 in še dopoldne vsaj dve uri, popoldne 3 ure, skratka podnevi od 5-6 ur. Tudi sedaj ne joka, malo stoka, nič več. Ima gibalne težave (zaostajanje v gibalnem razvoju, razvojna, NFT) in na splošno se mi zdi drugačna kot prva, v smislu, da je igrače ne zanimajo, ko jo kličemo se redno odzove, je nemirna, živčna. ZAnima me, ali morda veste iz svoje dolgoletne prakse in sodelovanja z drugimi zdravniki, ali lahko AD v nosečnosti vplivajo na otroka. Stalno se obtožujem in mislim samo na to,da sem za vse to kriva sama, ker se nisem odločila sama, ampak sem se pustila prepričati, da rabim AD-je, ker mi jih je psihiatrinja predpisala kot popolnoma neškodljive. Hvala za kakršen koli komentar in lep dan.

Na “daljavo” je seveda težko komentirati, ali je pri vaši dojenčici res kakšna razvojna težava, ki bi bila lahko pomembna za naprej – ali pa gre le za prehodno težavo, ki jo bo hitro nadoknadila. Še manj lahko komentiram, ali bi lahko povezali njene težave z jemanjem antidepresivov v nosečnosti.
Seveda je možno, da je odgovor DA na obe trditvi. A je enaka tudi možnost za odgovor NE vsaj na eno od vprašanj. Sorojenci so si med seboj lahko zelo različni – in nima smisla primerjati enega z drugim v vsaki potankosti …
Ključna oseba za vaša vprašanja je izbrana pediatrinja, ki deklico najbolj pozna. In seveda razvojna pediatrinja, kamor ste bili že napoteni.
Nobenega smisla pa nima vaše “obtoževanje” kot krivca za vse težave, s katerimi se soočate. S tem naredite razmere bistveno bolj črne kot so in prag za reagiranje / prepoznavanje odstopov od normalnega pri vseh zdravnikih, s katerimi se boste srečali, pomaknete močno navzdol. Kar ni vedno otroku v korist. Vam pa še toliko manj…
Zato se raje prepustite času, izvajanju nevrofizioterapije in uživanju lepih pomladnih dni. Iščite sončne žarke in ne predznake nevihtnih oblakov, tudi če dežuje (kar napovedujejo meteorologi za naslednje dni), bo kmalu zatem spet sonce!
Pozdrav,

Pozdravljeni, imam vprašanje glede jemanja antidepresivov in dojenja. Moj psihiater meni, da raje neham. Jaz bi želela dojiti. Prebrala sem, da obstajajo antidepresivi, ki jih lahko uporabim med dojenjem. Zakaj psihiater odsvetuje? Kakšno je vaše mnenje in mogoče izkušnje? Ali res imajo vpliv na dojenčka? Kako hude so posledice?
Najlepša hvala za vaš odgovor.

Če bi prebrali celotno temo, bi na večino vprašanj že našli odgovore.
Zato na kratko: za večino zdravil, ki jih jemljete v nosečnosti, velja, da so varna tudi v času dojenja. Še zlasti, ker morebitni manjši sopojavi močno pretehtajo v prid jemanja v primeru s škodljivostmi za mamo (in otroka), ki zleze v depresijo.
Nobeno od zdravil ni testirano – zato je v navodilih dodano navodilo, da se odsvetuje jemanje v času nosečnosti in dojenja.
Psihiatri praviloma niso “eksperti” s področja prehrane dojenčka – zato odmislijo večino prednosti dojenja in prisegajo na varnost in koristnost nadomestkov (ki žal nikoli ne bodo enakovredni materinemu mleku). Drži pa, da je dojenje za nekatere zelo stresno – in lahko celo poslabša mamine težave. V tem primeru pa se gleda na zdravje mame, otrok bo že zrasel in se normalno razvijal ob formuli.
Lep pozdrav,