Pozdravljeni!
Na morfologiji v 21. tednu je ginekologinja videla manjši želodec pri plodu in me naročila na kontrolo čez en teden. Ker takrat želodca ni videla, me je napotila na Uz v Ljubljano. Tudi tam dve ginekologinji nista uspeli prikazati želodca. Ostala morfologija ploda je b.p. ter količina plodovnice primerna. Postavljena je bila diagnoza stenoza požiralnika I.o. ter kontrola čez tri tedne, ko bo po besedah ginekologinje sledila morebitna amniocenteza…. Kljub temu, da mi je ginekologinha rekla, da naj se ne obremenjujem preveč, me skrbi.
Zamima me, kakšen je potek nadaljne nosečnost in kakšni ukrepi so potrebni pri potrjeni diagnozi stenoza požiralnika ob rojstvu otroka ter kako se bo to ugotovilo. Kako je z razvojem črevesja in ostalega dela prebavil, če je stenoza že na začetnem delu prebavil.
Za odgovor se vam najlepše zahvaljujem in vas lepo pozdravljam.

Delno ste odgovore na vprašanja dobili že v predhodni temi…
Dopolnitve:
Količina plodovnice pri atreziji (popolni zapori) večinoma naraste šele po 28. tednu nosečnosti, prej plod “skompenzira” požiranje tako, da se plodovnica pretaka preko povezave v sapniku (ki je praviloma na spodnjem delu krna požiralnika, pri želodčku). Šele ko je količina stvorjene plodovnice prevelika za tak način požiranja, se začne polihidramnij.
Ker je večina atrezij povezana s traheoezofagealno fistulo, po kateri prihaja nekaj plodovnice vseeno v želodček, je razvoj prebavil od želodčka naprej normalen.
Amniocenteza je pomembna zato, da se izključijo genetski razlogi za to nepravilnost, pri katerih pa so možne nepravilnosti tudi v drugih organih oz. razvoju. Drži pa, da je večina atrezij s traheoezofagealno fistulo (povezavo med požiralnikom in sapnikom) izolirana napaka, ki se da povsem popraviti z operacijo v najzgodnejšem obdobju življenja.
Kot je rekla ginekologinja – ne obremenjujte se preveč, saj ni rečeno, da bo diagnoza po naslednjem UZ pregledu sploh potrjena.
Pozdrav,