refluks
Draga Eva,
poliva več kot dve tretjini dojenčkov v starosti 3 mesecev. Za zdravljenje refluksa z zdravili (pantoprazol) se odločijo le v primeru, ko dojenček zaradi prevelikega polivanje ne pridobiva teže ali ko ima znake vdihavanja zatekajočega mleka ter s preiskavami (npr. pH metrijo) dokažejo GER. Operacije refluksa so izjemno redke – le v primeru, ko gre za prirojeno nepravilnost tudi v trebušni preponi.
Pač pa so v starosti 6-8 tednov pogostejše zožitve želodčka na delu, ki prehaja v dvanajstnik – tim. pilorostenoza. Za to je značilno bruhanje v loku, ki se stopnjuje – in pri tej diagnozi je res edino zdravljenje operacija.
Pozdrav,
Spoštovani,
sem mama 3-mesečnega dojenčka. Napisala bom več stvari, če jih boste morda lahko vi kako povezali.
Otrok je ob rojstvu potreboval aspiracijo (izsrkali so mu sluz).
Še sedaj opažamo da otrok posebej v jutranjih urah (zadnje dni) težko diha oz. se sliši hropenje. V nos mu dajemo fiziološko, vendar je nos prehoden. Čez dan smo tudi že občasno opazili močno dvigovanje in spuščanje trebuščka, medtem ko pa včasih diha tako plitvo oz. tiho, da dihanje komaj zaznamo.
Kaj je lahko razlog za močno dvigovanje in spuščanje trebuščka? Mi smo sicer mislili, da otrok kaj takšnega sanja, sedaj pa beremo, da bi lahko tudi to bilo znak težjega dihanja?
Do sedaj smo otroka hranili z dodajanjem običajnega mleka Aptamil. Vendar smo pri polnih 2 mesecih opazili, da otroku to mleko nekako “ne diši” začel se je kremžiti, ko smo mu približali steklenico. Z našim vztrajanjem jo je le sprejel, vendar je pil običajno le do ” prve pavze” med hranjenjem.
Zato smo prešli na Apamil pro futura (kupljeno v Avstriji), katerega ima otrok sicer zelo rad, vendar smo opazili, da je precej bolj tekoče.
Zato so sedaj težave v zvezi s polivanjem še bolj izrazite . Sicer sem povečano polivanje opazila že pri 2 mesecih starosti, ko je imel še običajni Aptamil, ko se mu je enkrat kar zaletelo, da sem ga morala dvigniti, da je hrano izkašljal. Občasno je tudi polil, kar je bilo za njegovo starost takrat še običajno. Sedaj s tem aptamilom pa otrok poliva v intervalih praktično po vsakem obroku. Podobno izbruha tudi moje mleko po hranjenju.
Opažamo pa že od 2 meseca starosti, da otrok po hranjenju podnevi praktično skoraj po vsakem hranjenju, ko takoj ne zaspi, maha z rokami in brca. Potem pa začne bruhati oz. poliva večkrat po vsakem hranjenju. Običajno se brcanje in mahanje z rokami ne konča pred naslednjih obrokom, ko se enkrat to brcanje začne. Le ko takoj zaspi že med hranjenjem, se mi zdi, da takrat običajno ne poliva ali pa morebiti le 1-krat.
Zato me zanima ali je lahko morebiti kakšna “panika” zaradi težjega dihanja razlog za brcanje in mahanje ter posledično za polivanje?
Imamo pa še eno težavo, in sicer testi za sluh so bili mejni. Test TEOAE obojestransko neodziven. Sedaj pri desnem ušesku, na katerem običajno ponoči spi, opažam več masla oranžno-rumenega, ki je sicer na bolj na zunanjih “vijugah” ušeska. Se opravičujem za neumno vprašanje: ali ušesno maslo nastaja kar na teh mestih ali pa priteka iz notranjosti??
Bi bilo v teoriji možno, da bi povečana sluz v grlu zamašil tudi prostor v srednjem ušesu in bi otrok posledično zaradi tega slabše slušal?
Otrok je sicer že bil pri dveh otorinolaringologih zaradi avdioloških testov, vendar je vsak pogledal le bobniča. Eden je bobniča opisal kot motna, drugi pa kot bleda. Zanima me, kaj bi to lahko pomenilo? Zakaj sta lahko bobniča motna?
Sedaj smo naročeni na preiskavo BERA. Tu pa nas je spet “strah” tega, da bodo otroka uspavali z svečko ali suspenzijo Chloralhidrat. Zaradi tega smo v dvomih, ali bi še morebiti počakali s to preiskavo? Koliko je lahko to zdravilo morebiti “nevarno” za otroka z vidika stranskih učinkov? Ali morda veste ali v Ljubljani delajo preiskavo BERA brez tega uspavala?
Bi lahko bilo uspavanje zgolj s svečko lahko nevarno zaradi sluzi v grlu?
Se opravičujem za toliko teksta, vendar ker bi bile lahko stvari povezane, sem jih želela navesti. Hvala za razumevanje in odgovor. Lp
Nasuli ste mi res ogromno opazovanj in vprašanj, ki jih je težko povezati v celoto in skupnim vzrokom – z izjemo, da je večina tega, kar opisujete, nekaj povsem normalnega, a očitno ne za prekomerno zaskrbljeno “svežo” mamo (verjetno prvega) otroka.
Aspiracija po rojstvu nima nobene razumljive povezave s sedanjimi opažanji – še vedno jo ponekod naredijo brez potrebe, bolj “iz rituala”, ker je takšna tradicija v porodnišnici.
Jutranje “hrkanje” je seveda lahko povezano z refluksom – prav enako možno pa je, da je povezano s presuhim zrakom v prostoru, kjer dojenček spi. Fiziološko, ki jo dobi v nos, otrok hitro pogoltne – in je ni dovolj, da bi “sprala” sluznico v žrelu.
Noben dojenček ne diha ritmično in pravilno kot “lokomotiva” – od njegove budnosti – spanja je odvisen tudi vzorec dihanja, ki je lahko hiter ali počasen, plitev ali globok, tudi kratki premori (celo do 10 sekund) so dovoljeni. In ker dojenček diha pretežno s trebušno prepono (mi, ta stari pa z medrebrnimi mišicami in se moramo dihanja s prepono včasih “z muko” spet naučiti), je gibanje trebuščka intenzivnejše.
Dojenčki se res včasih “naveličajo” ene vrste mleka in si starši najdejo alternativo, ki jim bolj diši. Večina se jih odpravi v najbližji dm ali Hofer, vi ste šli pač dlje – in našli (dražjo) zamenjavo. Če je to mleko pretekoče, si nabavite še riževe kosmiče (Reis flocken ali kaj podobnega) in dodajte četrt/pol majhne žličke v mleko, da ga zgostite.
Večina otrok po hranjenju ne ždi kot “lenivec”, ampak je to njihovo najbolj aktivno obdobje dneva – in seveda ob tem poskakovanju tudi več polijejo. Če se primerno redijo, nimajo ponavljajočih se aspiracijskih pljučnic (ki nikoli ne potekajo neopazno, ampak kot vročinsko obolenje), je edina zoprna stvar poln pralni stroj popljuvanih in pobljuvanih pajackov, slinčkov, maminih puloverjev…
Kot že napisano v enem od sosednjih vprašanj, je presejalni test TEOAE pogosto lažno neodziven – in najbolj pogost razlog je verniks pri novorojenčku, kasneje pa maslo v sluhovodih, ki prepreči prenos zvočnega signala. In ki ga tvorijo lojnice sluhovoda, kot zaščito pred tujki in mikrobi iz zunanjosti. Zanj je značilno tudi, da ga ob brkljanju po sluhovodu s kakšno vatko ali vatirano palčko nastaja več in več…
Vnetje v žrelu, ob katerem nastaja tudi sluz, lahko zapre povezovalno cevko med žrelom in srednjim ušesom (da se votlinica lahko “odzračuje” ob spremembah zračnega tlaka; cevko imenujemo Evstahijeva tuba). V tem primeru je seveda možno, da se tekočina nabira tudi v srednjem ušesu – kar pa je v vašem primeru malo verjetno in bi razlaga močno presegala okvir tega foruma 🙂
Motni, sivi, bledi bobniči – umetniško izražanje za isti pojem: da bobnič ne kaže znakov vnetja (sicer je rožnat, rdeč, napihnje…).
Na BERO pa kar pojdite, da boste bolj mirni in bo večina zgornjih vprašanj odpadla – kloralhidrat je eno najbolj nedolžnih in široko uporabljenih blagih pomirjeval, ki ga dajemo tudi nemirnim nedonošenčkom… Slaba stran je predvsem ta, da ni vedno učinkovit – in dojenček noče spati 🙂
Pa lep pozdrav,