Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja pretiran strah za otroka

pretiran strah za otroka

Pozdravljeni,

moja mama se je panično bala zame. Tudi sedaj je takšna glede mojih otrok. Zadnje čase opažam, da sem ji v tem podobna. Za razliko od nje, pri dojenčkih nisem prestrašena mama, ko začno sami tekati okoli, pa vidim neskončno nevarnosti. Tega sem se prav zavedla šele pred kratkim, ko naprimer sin ni hotel na igralo, ker se je bal, da se poškoduje. Kateri triletnik se tako boji? Ponavadi precenijo svoje zmožnosti, on pa jih podcenjuje. Opažam, da ga nenehno opozarjam. Ko je na morju stekel po plaži, sem za njim kričala “pazi, kolo”, “pazi, da ne padeš v vodo”, … Na ulici vidim meter od njega zarjaveli žleb in že kričim partnerju, naj ga prime za roko, da se ne ureže! Ja, vem, nehati moram s tem, a vendar … do kolike mere nadzirati triletnika? Ne vem več, če je on nekoliko nerodne sorte zaradi mene, ali pa sem jaz prestrašena, ker je dejansko nekoliko neroden. Zares se ni nikoli poškodoval, previden je že od nekdaj, ko še nisem za vsako kričala … Kakšen pameten nasvet, kako postopoma pripraviti samo sebe, da bom drugače ravnala in sprejemala nevarnosti.

Hvala!

Pozdravljena!

Ali vidimo nevarnosti ali pa priložnosti za učenje – o tem odločamo starši in otrok nam sledi: ali se življenja boji ali pa veseli in vanj stopa z odgovorno radovednostjo.

To kar potrebujete vi, je najti srednjo pot. Zelo dobro poznate pot »joj pazi« in kot naravna alternativa se ponuja le »pusti ga, da gre sam«. Ne rabite narediti ne eno ne drugo. Vprašajte se vedno: kako ga lahko iz tega učim o življenju… Ni lahko, vem, toda obstaja ta pot. Če jo boste odkrili najprej sami, jo boste lahko dali tudi vašemu sinu.

Če pa jo ne najdete in se boste zalotili prevečkrat preplavljeni s strahom, pa boste morda hoteli s tem nekaj narediti. Ni nerodnih otrok, prezaščiteni otroci naravnost silijo v težave, samo da obrnete pozornost drugam. Kar je pri vsem skupaj najbolj zaskrbljujoče pa je to, da s strahom rušite otrokovo samopodobo. Otrok bo zaupal sebi in ravnal odgovorno le, če bomo najprej mi zaupali in dovolili svobodo, ki jo nujno potrebuje za osebno rast. Zaskrbljenost ni ljubezen, zaskrbljenost duši, skrb in zaupanje sta ljubeči.

Ko odkrijete razliko med skrbnostjo in zaskrbljenostjo, ste na pravi poti.

Srečno
Alenka O.

New Report

Close