Pozdravljeni!

Sin 10 let zelo veliko joče. predvsem zaradi malenkosti.

Npr že ko gremo na krajši sprehod pi mestu, če npr ni veljala njegova izbira poti mu pritečejo solze.

joče ko mu omenimo naj gre narediti domačo nalogo. Takrat poleg joka zraven tudi kriči in treska z vrati.
Ko se npr učiva skupaj si najprej prebere, nato skupaj ponoviva določeno snov, ko mu reçem da greva še enkrat skozi pa solze kričanje in jok.

Ko npr kaj ni po njegovem, se spravi na ” šibkejšo” žrtev npr sestrico 7 let porine ali se spravi nad psa in začne grobo igro.

Zadnjič je tudi meni, ko sem ga prosila naj mi prinese eno stvar, zalučal v glavo, ko sem ga prosila naj mi prinese.

zaradi tega ga kaznujemo. npr brez televizije, rač. In sladkarij.

Večkrat ga med napadom histerije primem v področju ramen oz nadlohti da ne more razbijat a takrat začne še dodatno bincati zraven. sedaj ga nekako še lahko obdržim a me je zelo strah kaj bo kasneje.

naj povem, da smo ga pri vzgoji vedno ujčkali. napako sem storila ko sem vedno vse opravila namesto njega.

Kako naj pristopim in popravim napake?

Pozdravljeni!

Pravzaprav preveč ujčkanja ni nikoli problem. Crkljanje samo po sebi ni slabo in lahko crkljate svoje ljubljene dokler je obema ok. V tem kar ste napisali, jaz vidim težavo predvsem v tem, česa do sedaj ni bilo: to pa je učenje spoprijemanja z občutki. Ko otrok doživlja močna neprijetna čustva, mu pomagajte, da se umiri, pomiri in spoprime s svojimi občutki na primeren način. Navodila in besede tu ne bodo zalegle, še manj kazen … otrok od vas potrebuje, da ste z njim in mu pomagate, da se pomiri in potem reši sam svoje težave, na primeren način.

LP
Alenka O.