Naša najstarejša,bo kmalu dopolnila 10 let.Ima pa grozen strah pred zobarjem.Že vnaprej se pregovarja,da ne vrtat.Že ,ko sede na stol,se pripravlja,da bi skočila z njega.Me je ,kar groza,asistentka govori,naj se pogovorim z njo.A nič ne pomaga strah je močnejši,ne vem kako hčerko prepičat,.Prosim,za pomoč……..

Pozdravljeni!

Predstavljajte si, da se bojite psa. Če se še bolj prepričujete, da ni strašen, največ kar lahko dosežete s prepričevanjem, razlaganjem in razumom je, da vas je strah, ampak to ne pokažete tako zelo očitno. Kljub temu vas je še vedno strah.

Strah se ne »zdravi« z razumsko razlago, ampak z razumevanjem čustev, izražanjem čustev ali preko sprostitvenih tehnik. Če že uporabljate razum, kvečjemu s »preokvirjanjem«. Bom pojasnila.

Najprej si vzemite čas in dovolite hčerki, da do pikice pojasni vse, kar jo je strah, da vam lahko to govori, brez da jo prekinete »pa saj veš da je to treba…« … če preskočite razumevanje, praktično onemogočite otroku, da zmore kontrolirati svoj strah. Strah se mora najprej izraziti, dati ven, da vam pove, vse kar jo je strah, kaj se boji in kaj je najbolj grozno. Potem hčerko objemite (ali naredite karkoli drugega, da ji pokažete, da jo razumete in imate radi). Potem ji pomagajte, da se čustva pomirijo. Včasih pomaga, da pošteno povemo, česa je pa nas strah in kako smo se s tem spoprijeli ali pa česa nas je še vedno strah.

Potem pomagajte hčerki in jo naučite tehnik, ki pomirjajo. To ni nobena znanost, naučite jo dihati mirno in globoko, ko jo je strah, ter ob tem razmišljati o lepih stvareh. Potem se dogovorita za nekaj, kar bo v pomoč. Ponavadi zadostuje, da lahko vas močno drži za roko in stiska kolikor je moči v njej. (Tako kot smo to delale svojim možem na porodu).

Naslednja stvar, dogovorite se z zobarjam za injekcijo, če je luknja velika. Sicer sem mogoče sedaj ustrelila čisto mimo … ampak upam da tudi državni zobarji dajo injekcijo, če je bolečina prevelika, privatni vam jo ponudijo skoraj rutinsko. Vem pa ne, kako je s stranskimi učinki …

Če uporabljate »razum«, ga uporabite tako, da hčerko učite, kako si lahko prigovarja: To bo sedaj malo bolelo in potem bo zob pozdravljen, ne bo več gnilobe.

Če pa je stiska še vedno prevelika, pa preverite kako je z vašimi občutki … včasih je mamice ravno tako strah kot otroke in če imate vi velik strah, boste težko odpravili otrokovega. Danes mislim, da je to nemogoče. Potem je bolje, da gre očka zraven k zobarju, če je bolj pomirjen. Bo veliko bolj v oporo otroku kot prestrašena mamica.

In če je strah še vedno neukrotljiv, potem pa so vam na voljo tudi različne strokovne možnosti. Tapkanje je eno izmed njih. Obstajajo pa tudi različni vedenjsko kognitivni pristopi, ki so pri teh rečeh tudi uspešni.

Alenka O.

Dober dan Makica!
Sama sem pri podobnih letih premagala strah. Na naši šoli smo imeli tako, da smo imeli zobozdravnika kar na šoli. Kadar smo morali oditi k zobozdravniku so nas poklicali kar med poukom. 1 krat letno smo imeli sistematski pregled in takrat so nas poklicali v trojicah. Ko sem bila pa v 6 razredu pa smo iz podružnične šole dobili v razred nove učence. Tista trojica se je zamenjala. Takrat ni bila več trojica ampak prava skupina. Bilo nas je 6 učencev. Od tega kar 4 fantje. Sram me je bilo pokazati svoj strah, čeprav so zanj vedeli prav vsi iz tiste skupine. Zatajila sem jim svoj strah. Od takrat naprej je moj strah manjši (no zdaj je strah, prej je bila fobija).

Priporočam ti ,da naj gre poleg tebe še nekdo drug, do katerega bo morda imela sram vsaj do čakalnice meni je to pomagalo -poskusi

Pozdravljeni!

Naša 3 -letnica ima žal zelo slabe zobke, tudi pri umivanju zob izvajamo vse mogoče “vaje” preden so zobje umiti. Ko je nekoč tožila, da jo boli zob, sem jo peljala k dežurnemu zobozdravniku, sicer šolskemu oz. otroškemu, ampak bilo je grozno. Kričala je, držali sva jo jaz v naročju in še sestra.
Ker imam tudi sama slabe spomine na zobozdravnika v otroštvu (pravzaprav me je še danes groza, ko pomislim, da moram k zobarju), sem hotela hčerki nuditi več. Slišala sem za Zobovilko v Luciji, jo naročila in do zdaj sva bili že trikrat tam (v pol leta). Mala se je čudovito odzvala, nobenega strahu, super je. Celo sama je že sedela na stolu. In zobozdravnica res obvlada. Sicer je to pedontologinja, se pravi otroška zobozdravnica, ampak vzame tudi večje, prinesti pa je potrebno napotnico svojega zobozdravnika. Če vam ni predaleč, vam jo toplo priporočam. Meni ni žal dobre ure vožnje v eno smer niti dopusta, saj je mala sproščena in gre z veseljem.
In žal je tako, da tudi koncesionarji ne dajo injekcije proti bolečini “kar tako”. Sama sem morala svojo zob. skoraj moledovati, pa še je zavijala z očmi kot da mi dela ne vem kakšno uslugo. Ja, jo bom kmalu zamenjala.
Lp,zv