Najdi forum

bedenje ponoči

Spoštovana gospa Alenka,

Naš malček je star dobrih 2,5 let in mamo težave s spanjem. Hvala bogu ne vsako noč, večinoma prespi celo noč, mogoče se 1x zbudi, takrat kliče mami, potem spije vodo, uležem se k njemu in zaspi nazaj. Spi v svoji sobi zadnje pol leta, njegov bratec (3m) pa pri nama v spalnici. Vedno ko je prišel v spalnico sem ga odnesla nazaj, se ulegla k njemu in je zaspal nazaj.

Težava je v njegovem občasnem bedenju ponoči. Zdaj poskušam najti vzporednice. Zbudi se med 2. in 3. uro, pokliče mami, ali pride k nama (zadnji teden to dovoliva) in potem kljub moji in očetovi bližini ne more zaspati nazaj. Leži v postelji, imam občutek, da hoče zaspati, pa ne more. Se umiri, pa se obrne, umiri in se spet obrne. In to traja 2-3 ure, konstantno. Vmes ne joka, ali išče pozornost, samo leži. Sem poskušala že iti v svojo sobo (ker se je zbudil bratec za dojenje) in je ostal v postelji in ni kompliciral – v smislu, da bi ga bilo strah in bi jokal in me klical.

Rekla sem si, saj bo minilo, ampak to traja pomoje že kakšno leto (tudi ko je še spal pri nama v postelj in ko še ni bilo bratca). Kot sem rekla, na srečo ni zelo pogosto, mogoče 2 noči (nikoli ena za drugo), na vsake 3 tedne. Vmes je bilo obdobje ko tudi dalj ni bilo take noči. Predvsem se sprašujem zakaj se to dogaja, zakaj 3 letni otrok bedi ponoči brez joka? Ga matra kaj, kar ni predelal čez dan? Spraševala sem ga že, če ga kaj boli, če ga ritka srbi (gliste), vse je bilo ne. Povedati tudi še ne zna, kaj ga matra, ponavadi reče “nič me ne matra”.

Zvečer se poskušava pogovorit o dnevu, kako je potekal, kako je bilo v vrtcu v upanju, da še enkrat predela, če ga kaj matra. Ponavadi tudi za zaspat rabi pol do 1 ure (uspava ga zadnje pol leta večinoma oče, občasno tudi jaz – zaradi bratca, ki zvečer potrebuje veliko mame :-))
Drugače je zelo živahen fantek, veliko govori in se igra, poln je domišljije in večinoma zelo doobre volje. Do tujcev je sramežljiv in zadržan, ko trema mine, pa popolnoma navdušen. Problem imamo z ješčnostjo, že praktično od rojstva, je droben fantek (pri 33m ima 91 cm in 12,5 kg).

Je lahko karkoli kar lahko pomagamo, ali je faza in bo minila? Hvala že vnaprej za kakršnokoli idejo in napotke za naprej,

Brigita

Pozdravljeni!

Nič ni faza, ki mine, če vprašate mene … vsak problem, simptom, moteča stvar ima svoj notranji vzrok. Kljub temu ni vedno potrebno delati drame. Pri otrocih se pogosto zgodi, da ne vemo vedno, kaj je narobe. Bistveno je, da takrat ne delate škode.

Vzroki za bedenje so lahko zelo različni … poleg teh, ki ste jih omenili že sami mi mogoče pride na pamet le še, da preverite količino spanja … včasih otroci ne potrebujejo več toliko spanja.

Druga najpomembnejša stvar pa je, kako otrok zaspi. Če potrebuje pol ure do eno uro, potem je nemiren ali pa ni dovolj zaspan. Če ga povsem pomirite, si vzamete 5 minut več za večerno rutino, se pred spanjem dobro sprostite tudi z igro in smehom … da zagotovo odloži vso napetost, pa boste zagotovo izločili psihične vzroke.

In kako ne delati škode? Tu sledite otroku in temu kako se on počuti (kar že povsem dobro delate sami). Vprašajte ga, če kaj potrebuje in če mu kaj lahko še pomagate. Zelo na mestu je, da v takem nočnem bedenju ni sam, tudi če je na miru.

In potem je največ, kar lahko naredite to, da ga nežno masirate, tapkate, karkoli, kar ga pomirja in znova zaziblje v spanec …

Neješčnost pa je že druga tema. O tem mislim da je bilo že neka napisanega. Navedena je tudi zelo dobra knjiga ki vam jo priporočam v branje http://www.emka.si/437974-moj-otrok-noce-jesti/PR/113976,453

Alenka O.

Pozdravljeni!
Sem mamica 18 mesečnega fantka, ki ima že od rojstva težave z nočnim spanjem. Do starosti 15 mesecev je ponoči jedel sicer samo 120 ml mleka ampak treba je bilo. Pri njegovem 1. letu starosti smo ga prestavili v njegovo sobo v posteljo 120×200 cm in ima res veliko prostora in udobja. Pri tej starosti pa so mu tudi ugotovili zastajanje tekočine v srednjem ušesu in tako je v 6 mesecih bil vsak teden pri zdravniku na antibiotiku. Ampak začela se je težava , da se od takrat ponoči zbudi naprimer danes se je zbudil ob 03:00 zjutraj nato sem ga šla iskat in ga prenesla v spalnico k meni in fantu, tam pa je do 06:00 zjutraj bedev in tako je 5-6 dni v tednu. Ta čas ko bedi skače po naju, izsiljuje z jokom, teži da bi šel vn iz spalnice in tako naprej. Nama se zdi,da sploh nemore zaspati nazaj ampak je zaspan kot strela. Včasih narediva tudi tako, da gre eden od naju v njegovo sobo k njemu spat ampak isto spet teženje kliče ime tistega, ki ni prišel k njemu in tako dalje. Spat hodi ob 20:30-21:00 zvečer in zaspi v največ 10 minutah brez problema sam. Čez dan hodi spat 11:30-13:30 in tudi zaspi takoj, problem imamo ponoči. Kako naj to rešimo, ker midva sva že grozno neprespana?
Že vnaprej hvala lepa,

nova
Uredništvo priporoča

Pozdravljeni!

Neprespane noči so, vsaj v mojih očeh eden najtežjih problemov, ki nas kot starše lahko doleti. Te težave lahko rešite, če poznate vzroke zanje in te odpravite.

Če otrok ponoči ne more zaspati in je nemiren, čeprav zaspan, to ni trma, še manj izsiljevanje. Zaspimo in mirno spimo lahko, če smo v sebi mirni. Če nas kaj muči, mori, pa se premetavamo, pa čeprav smo utrujeni in ne moremo spati ali zaspati. Tudi če vaš otrok hitro zaspi (saj je verjetno zelo utrujen) pa se kasneje predrami in ne more spati. Torej je v njem napetost, nemir, ki se ga otrok ne zna znebiti. Potrebuje vašo pomoč.

Pomagate mu lahko na naslednji način:

Začnite otroku čez dan pomagati odlagati napetost, sproti. To pomeni, da ne preusmerjate takoj njegove pozornosti, kadar začne jokati, ko ga kaj spravi v jok, samo zato, da neha jokati. Tak potlačen jok vam potem dela težave ponoči. Vzemite ga raje v naročje in dovolite, da »da ven« in ga pomirjajte z mirnim razumevajočim glasom, ne prekinjajte pa joka takoj, ampak dovolite otroku, da z jokom odloži svoje stresne občutke.

Naslednja stvar, ki jo lahko naredite je, da pred spanjem uvedete rutino povezovanja. Saj verjetno že imate svojo rutino, ampak pred spanjem zavestno vključite tudi nekaj energične igre s smehom, dotiki (a brez žgečkanja, to v otrocih zbuja občutke nemoči) in potem zaspite tako, da vas otrok objame in zaspi v vašem naročju. Fizična bližina pomirja in če otrok pomirjen zaspi, bo tudi veliko bolj mirno spal. Poleg tega otrok star leto in pol potrebuje fizično bližino, da mirno zaspi. Če zaspi sam, pa čeprav zaspi hitro in brez težav, zaspi, ker je tako navajen in ker je tako utrujen, ne zaspi pa v mirnih občutkih. Če čuti vašo toplino, sliši bitje vašega srca in čuti vašo fizično bližino, to otroka močno pomirja. Tako so narejeni naši otročki, le da to starši danes ne vemo, mislimo, da je to razvajanje, pa ni. To je otrokova dejanska potreba v prvih letih življenja.

In tretja stvar, ki jo lahko naredite je, da začnete spati skupaj z njim, vsaj eden izmed vaju. In ko se otrok zbudi, se ne bo rabil do konca predramiti, klicati in čakati, da nekdo pride. To otroka dodatno spravlja v stisko in ko pridete, je že tako znerviran, da sledi to kar sledi. Če želite, da se otrok ne predrami povsem, mora biti nekdo na dosegu roke in ga takoj pomiriti, otrok potrebuje takoj začutiti pomirjujočo bližino in pomirjujoč glas in se ne bo mogoče tako močno znerviral in bo potonil nazaj v spanje.

In če se že zgodi tako premetavanje sredi noči, ne bojte se biti odločni in reči: ne, noč je za spanje. To bo otroka spravilo v jok (kar v resnici potrebuje) in če seveda niste v bloku in nočni jok ne bo nikogar vznemirjal, boste s tem veliko hitreje dosegli mirne noči. Le bodite potem razumevajoči in otroka pomirjajte. Če izbruhne pravi izbruh besa, prav tako, le da ga ne boste mogli takoj vzeti v naročje, ampak šele čez čas, in ko boste lahko, ga le stisnite k sebi in pomirite. A vztrajajte: noč je za spanje.

To so le stresni občutki, ki so se nabrali, zelo verjetno ob ponavljajočih se stresnih boleznih. Občutkov ne morete potlačiti, potem bodo delali težave tako kot to doživljate sedaj. Občutki rabijo da se izrazijo, potem bodo tudi šli tako kot so prišli. In boste imeli mirne noči, kar si vsi starši zaslužimo in v resnici zelo potrebujemo.

Alenka O.

Pozdravljeni,
tudi mi imamo podobne težave. Punčka je stara skoraj 2 leti in se večkrat ponoči zbudi okoli 2-3 ure in ne zaspi do 5-6 ure zjutraj, ko morava z možem že skoraj vstati in iti v službo.
Otrok spi z menoj. Zaspi okoli 21.30-22.00 ure (prej noče, poskušamo, vendar neuspešno). Imamo rutino pred spanjem. Tudi veliko nežnosti in božanja pred spanjem in tudi ponoči, ko se zbudi, me ima ob sebi in se “crkljava”. Po nekaj urah postanem že malo nervozna, ker vidim, da ponovno uspavanje nikakor ne uspe. Je naporno, ker se to včasih ponavlja tudi nekaj noči zaporedoma in je zares težko funkcionirati po neprespanih nočeh- predvsem v sluzbi. Težava je še, da ko se otrok zbudi želi biti samo z mano in ga očetova prisotnost skoraj moti. če moram npr. slučajno na stranišče takrat za minuto, je hud jok. Sicer ne joka, ko se zbudi ampak klepeta in se predvsem stiska in objema. Deluje celo srečna, da se je zbudila. Leži v temi in tako nekaj ur. Zraven seveda jaz ne spim, ker se zeli objemati in ne morem spati, ker verjamem, da je nekje vzrok za zbujanje. TAko obdobje je bilo tudi pred časom in je minilo, zdaj pa ponovno. Poskušali smo jo tudi zbujati, ko popoldne spi, saj se nam zdi, da potem večkrat prespi noč.
Ne vemo kako se lotiti reševanja težave. Sva že zelo izčrpana.
Naj omenim, da otrok še ne govori in je zelo zadržana do tujcev in predvsem otrok.
Ne želim in ne morem je pustiti jokati (kar mi mnogi očitajo, da je napaka).

Zelo bom vesela kakšnega nasveta oziroma ideje kako rešiti situacijo.

Vnaprej hvala. Maja P.

Pozdravljeni!

Zame je spanje otroka povsem enako kot pri nas odraslih: odsev našega počutja, naših notranjih občutkov.

Prva stvar, ki je ključnega pomena so večeri in jutra: začnite pri jutrih. Kdo otroka zbudi, pričaka, ko se zbudi? Kam gre potem: v varstvo, vrtec? Ali jutra otroku povzročajo stres in če ja, kako lahko to spremenite?

In potem večeri: otroci naj bi hodili spat med 20h-21h, če imajo še popoldanski spanec, sicer tudi prej.

Potem preverite količino spanja v celotnem dnevu. 2- letnik potrebuje od11-12 ur spanja. Če želite, da jih ponoči odspi 10, potem ne dovolite, da popoldanski spanec traja dlje kot 1 uro. Predvsem ne dovolite, da spi 3 ure, če je ponoči več ur budna.

In potem najtežja stvar. Ponoči se izmenjujta … in pri tem vztrajajta. Kupite si zamaške, če drugače ne gre, toda verjemite otroku ni nič hudega, če pri njemu bedi en od staršev in se drugi lahko naspi. To potrebujeta. Dovolj je, da bedi en. In bodite pri tem pozorna, da je to tisti, ki je bolj miren in spočit. Včasih se težava resnično reši takrat, ko gre mami ven iz spalnice in stvar reši očka. Pa ne zato, ker mami ne bi znala, ampak ker otrok zazna mamin stres, nemir, stisko, živčnost in postane pravzaprav mamina stiska glavni problem. Otroka lahko umirite šele ko ste najprej sami mirni.

Vaš občutek glede joka je kar pravi. Če bi jo pustili jokat, bi jo s tem spravili v dodatno stisko, kar pa ta hip samo še poslabša problem.

Če nič od zgoraj naštetega ne bo delovalo, pa je težava v neizraženih občutkih. Potem vajin otrok potrebuje manj preusmerjanja in več priložnosti, da odloži svoje občutke čez dan. Preberite zgoraj pripeti članek o grizenju, ki govori o tem, kako pomagamo otrokom, da odložijo nabrano napetost.

Alenka O.

Pozdravljeni,
doma imamo dvo mesecnika. Se polno dojiva( podnevi na 3 ure) in ze od zacetka imamo rahle tezave s kolikami.
Spat smo hodili med 22-23h (z vecerno rutino kopanja), in se zbujali za dojenje na priblizno 4 ure.
Pojavile so se tezave; zvecer po kopanju in hranjenju, dve uri ni mogel zaspati (brcanje z rokicami, nogicami, odprte ocke…) in ko je koncno zaspal se je cez 4-5 ur zbudil, podojil in spet ostal buden 2 uri.
Po prebiranju foruma, smo vecerno rutino prestavili na 19h zvecer in z zaspanjem nimamo vec tezav. Ostaja pa nocno bedenje. Prvic ponoci se zbudi cez 5 ur, se podoji in potem sva 2 uri budna( dojim v spalnici, z nezno svetlobo, ponoci se ne pogovarjamo itd,) . Poskusam ga uspavati z dudo v zibki, vendar pogosto pristanemo kar v postelji.Malcek brca, vlece dudo, ne more zaspati.. Vcasih kaka kar se poslabsa uspavanje. Izgleda kot bi se naspal in pac ostane budem. Kar pa mi ni jasno je, da ko koncno zaspi, se do jutra zbuja za dojenje na 3-4 ure in takoj brez problema zaspi nazaj. In tako vstaneva sele okrog 11h. Se pravi Malcek je zmozen prespati noc, le ta prva runda ga totalno zbudi. Kaj se da storiti, da nebi bedela ponoci?

Pozdravljeni!

Mamice imate take izkušnje? Jaz vem, da je pri mojih bilo pomembno kaj jaz jem. Če sem jedla lahko hrano, nič surovega in nič hrane ki napenja, potem so spali.
Res je zanimivo, da ne zaspi nazaj prvo rundo. Kako pa spi podnevi? Morda ima prestavljen cikel?
To da ste uro premaknila na 19h je zelo modro in je tudi možno, da ima samo obdobje prilagajanja. Malčki potrebujejo malo več časa, se počasneje prilagajajo spremembam in seveda posledično nam delajo skrbi, ker pojma nimamo kako naj jim jim olajšamo tegobe.
Morda se javijo še drugi starši s kakšno tako izkušnjo.

Srečno,

Leonida Mrgole soavtorica knjige Izštekani najstniki in starši, ki štekajo http://najstniki.weebly.com/ http://videolectures.net/pozitivnapsihologija_mrgole_izstekani_najstniki/ Umetnost kreacije odnosov The art of relationship www.vezal.si https://www.facebook.com/izstekani.najstniki https://www.facebook.com/vezal.si www.vezal.si/vezi/ www.vezal.si/hobit/ +386 41811999

New Report

Close