Najdi forum

tezave s sosolcem+mamo

Prebiram tale forum in se ucim. Sedaj sem se tudi sama znasla v hudi zagati in prosim za vase mnenje. Upam, da bom znala pravilno osvetlili problem.
Imamo 2 fantka in zivimo v kraju, kjer nimamo sorodnikov. Ze, ko je bil starejsi v vrtcu, sem se zblizala z eno mamico, ki je vozila svojega fantka mimo nase hise v vrtec. Oni imajo samo enega otroka. Tako smo veckrat hodili skupaj v vrtec in domov. Nas mlajsi je bil prvi dve leti neprestano bolan kar je ta mamica opazila in se mi ponudila, da mi starejsega mimogrede pobere na poti v vrtec in tudi pripelje domov. Ker tudi oni nimajo blizu nikogar od svojih, sem ji usluge tudi z veseljem vracala.
Zdaj se poznava ze 4 leta in najino prijateljsvo je cedalje bolj pristno in hodiva tudi skupaj na telovadbo.
Otroka sta zdaj v istem razredu s tem, da je njihov 10.5 mesecev starejsi. Ze na zacetku sem opazila, da sta si povsem razlicna in nas fant je bil veckrat prizadet, ker ga je njihov odrinil z igrisca kadar je bila z nami se neka tretja mamica s svojo puncko. Takrat so bili stari od 4-5 let in smo sproti urejali zadeve. Nas je zelo zivahen, socialen, z lahkoto navezuje stike, zelo aktiven v razlicnih krozkih. Ima veliko prijateljev tudi izven sole. Oni pa so bolj zaprti in scasoma sem opazila, da se njihov fant druzi samo z nasim in nima drugih prijateljev. Vsak dan po soli hoce, da pride nas k njim oz. obratno. Tudi mamica sili v to in me vcasih sploh ne vprasa ampak ga kar povabi. Na zacetku se mi ni zdelo nic narobe, le da imamo mi se enega fanta, ki komaj caka starejsega, da pride iz sole, da se bosta skupaj igrala. Zdaj pa sem zacela opazati, da postaja njihov fant zelo cuden. Kar naprej si zmisljuje stvari in laze. Nas je skoraj leto mlajsi in ze po naravi bolj naiven in mu vse verjame. Ze nekaj casa opazujem in najprej sem to pripisala svoji zascitniski naravi in si mislila, da je to faza. Prejsnji teden pa je bil fant pri nas celo soboto in sem opozorila moza, ki sicer nima toliko stikov z njim, da ga opazuje. Moz se je dolgo igral z vsemi tremi in zvecer sva se pogovorila. Bil je sokiran.
Primeri: Za vsako stvar oz. igraco pravi, da jih ima on 10 na podstresju. S seboj je imel nintendo in rekel, da se zelo hitro unici in zato ne pusti nasemu, da se z njim dolgo igra. Potem pa je v isti sapi rekel, da ima zato doma 20 rezervnih. Nas ima neko igraco iz nekega filma in je on rekel, da mu je njegov bratranec dal vse igrace iz tistega filma, ki so (spet) na podstresju. Govori non stop in ne pusti nobenemu do besede in za vsako stvar si nekaj izmisli. Potem je pa se druga serija lazi, ki pa je se hujsa, ker se tice drugih ljudi. Ko sem stopila v sobo in iskala otroske kape ter na glas razmisljala, da smo jih morda nekje izgubili je takoj rekel, da je videl “sosolca Jozeta”, ki jih je dal v svojo torbo. Zacudeno sem pogledala in rekla “a res ?”, se je takoj popravil in rekel, “No, skoraj jo je dal v torbo ampak je videl, da sem ga videl in jo je dal nazaj”. Kasneje nasla kapi v avtu. V tistem popoldnevu je obdelal skoraj cel razred in o vseh natrosil veliko grdih stvari, ki so bile ocitno same lazi. Nas je popolnoma drugacen. Se nikoli ga nisem slisala povedati nic grdega o komu drugemu. Na vse gleda pozitivno in nikoli nikogar ne tozari, ceprav sem na igriscu videla, da med sabo se kar grobo obracunavajo. Sedaj pa postaja nas precej zmeden, ker nekako ne more razumeti, da bi prijatelj lagal in nama ne verjame, ko sva mu recimo rekla, da sva prepricana, da doma nima 20 rezervnih nintendov.
Skratka z mozem sva prisla do zakljucka, da nista imela niti enega pametnega pogovora cel dan in da ta fant ni vec primerna druzba za nasega. To se slisi tako egoisticno ampak v resnici sem zelo zalostna. Imam rada prijateljico in tudi tega fanta. Nisva tako zaupni prijateljici, da bi ji z lahkoto karkoli omenila. In prav zaradi tega sem v hudi stiski. Kaj narediti ? Rada bi se pogovorila z njo ampak vem, da starsi najprej reagiramo zascitnisko in se bojim, da bo narobe razumela. Ali bi sploh znala biti dovolj taktna, da bi ji povedala samo tisto, kar je za njo pomembno, da ve ?
Otrok je edinec in z mozem se mu popolnoma posvecata. Nikoli nic ne rece ceprav se mi zdi, da tudi sama nekaj sluti.
Ce ste se prebili do konca vas prosim za pomoc. Kaj narediti? Ne zelim konflikta ampak res se mi zdi, da je najina dolznost, da zascitiva najinega otroka. Zaenkrat omejujem stike ampak nekako se mi ne zdi to posten nacin. Kaj pravite vi ?
Lep pozdrav !

Spoštovani,

zgodba je res dolga in mučna, ampak, jaz bi Vam za zdaj predlagal tole: Temeljito se pogovorita z možem (no, saj sta se) in potem še z mami oziroma staršema prijateljske družine, pa zaupno, “dokler je železo vroče”. Ne odlašajte. Če se takele stvari dogajajo in če hočemo biti dobri prijatelji naprej, moramo razčistiti, kar “ne štima” in nič skrivati. Prijateljstvo je “plamen, ki gori, čeprav pihajo vetrovi” (hrvaški pisatelj Janko Bubalo), je pa tudi preskusni kamen – nihče ni brez napak, ampak, če hočemo biti dobri prijatelji naprej, kot se spodobi, moramo narediti kaj zase in med seboj, da popravimo ali tudi ukrepamo, kar je potrebno.

Če sta si prijateljici, ali ste ji kaj zaupno rekli (na samem, na 4 oči), naj fanta opazuje? Že če ste opazili sumljivo vedenje, pa, da se njen fant laže in izmišljuje, Vaš mu hoče kljubovati, ker noče biti izjema, nekaj ni v redu.
Pa s svojim sinom se pogovorita in družina skupaj (ali z očijem skupaj). Saj ima tudi Vaš fant svoje dolžnosti in svoj urnik, uro, kdaj mora biti doma itd.
Poglejva primere:
Njen fant si je izmislil, da ima na podstrešju 10 nintendov in ne pusti, da bi se igrala skupaj. Ne bi škodilo, če bi ga fant ali Vi ali mami ali oči vprašal, zakaj pa ne prineseš še enega, da se v redu in miru igrata oba. – Ali pa, ko niste našli kap… (Da ga ujamemo na laži ali pri kraji.) Tudi kraja se začne z majhnimi stvarmi in iz malih stvari rastejo velike. Ker je njen fant edinec, je seveda drugačen in se vse vrti okrog njega, bolj vidi sebe in to, kar bo njemu prav. Prej ali slej bo pa moral spoznati, da ne more imeti Vašega ovitega okrog prsta, ampak da ima tudi Vaš svoj čas in svojega brata, da se učita in igrata. Prav tako bo moral prijateljičin fant spoznati, da z zvijačo ne prideš daleč (ko ga je Vaš zalotil, da je hotel skriti obe kapi v svojo torbo). Ko bo mlajši večji, bo lažje za igro in resnejše stvari, seveda je odvisno, kako bo danes in naprej s fantom.

Upam, da sem Vam vsaj nekaj pomagal. Predvsem – ne odlašajte.

Darko ž.

O, hvala za odgovor. Ravno danes sem koncno imela priloznost, da sem se na samem pogovorila s prijateljico. Mirno je poslusala in mi povedala, da ga poskusata z mozem nauciti, da naj uporablja domisljijo pri igri in ne pri vsakdanjem zivljenju. To je bilo vse z njene strani. Seveda je rekla, da se bo z njim pogovorila. Imam obcutek,da se z mozem ze zavedata, da ima sin tezavo ampak ni bila pripravljena govoriti o tem.
S tem pa se vedno nisem resila svoje najvecje tezave in sicer kako naprej. Z mozem sva se s sinom ze veckrat ta teden pogovarjala in vedno je odreagiral zelo prizadeto. Seveda, zelela sva mu povedati, da njegov prijatelj laze in on nama ne verjame. Zapre se vase. Verjetno zdaj ze razume, da imava prav ampak noce priznati. Kako naj se lotim tega ? Tukaj prosim za kaksen predlog.
Zaenkrat sva z mozem naredila nacrt, da zacneva vabiti k nam razlicne sosolce in da bodo stiki s tem fantom zelo redki in samo pod nadzorom. Najin sin je ze itak zelo zaseden in ne potrebujem ne vem kaksnih izgovorov za nedruzenje. In me ta del tudi ne zanima vec toliko. Hudo mi je za svojega sina, ki resuje svoje prve “odrasle” tezave. Star je 6.5 let in se zelo otrocji in naiven.
Za vsak odgovor bom zelo hvalezna.

nova
Uredništvo priporoča

Oglasila sem se z napacnim nickom. Se opravicujem.

Mislim, da ste doslej ukrepali zelo dobro. Povedali ste prijateljici in po mojem je razumela, da se pac njen sin ne bo vec toliko zadrzeval pri vas doma, ker ima pac tezave, ki jih morajo razresiti oni v druzini, in ker vi jasno ne zeilte, da bi skozi njegov vpliv zacel lagati se vas sin. Skozi vas pogovor je gotovo razumela, da je to njihova druzinska tezava in ne vasa. Se vec, ce je ne bodo razresili, bodo podobno reagirali tudi drugi pozorni starsi, h katerim bo povabljen.
Otroci pri starosti 6,5 let so lahko vodljivi in prav gotovo vasega sina na tem sosolcu privlaci njegova samozavest, s katero naklada, ceprav stvari niso resnicne, mogoce na nek nacin tudi moc, ker je pac malo starejsi. Kot pa sami pravite, je vas sin itak zaseden in se brata ima, tako da mu druzbe in dejavnosti ne manjka. To pa je tisto glavno in po mojem ne bo cisto nic prizadet ali prikrajsan. Otroci itak precej pogosto menjujejo razne najboljse prijatelje. Vajin nacrt, da bi vabili razlicne sosolce, se mi zdi zelo v redu. Mislim, da mu ni treba nic vec razlagati in razgaljati tega problema, ampak enostavno usmerite njegovo pozornost drugam – na druge zanimive dejavnosti in ljudi.

Spoštovani!

Še enkrat se oglašam. Prebral sem Vaš odgovor in odgovor Kitke. Pogovorili ste se, naredili načrt, sedaj pa “vodimo igro” in pustimo času čas.

Vaš fant je bil vidno prizadet ob pogovoru in seveda še ne bo takoj verjel, da njegov sovrstnik laže. Pustimo, da se družita naprej, opozorimo samo, kar je res potrebno. (Če bomo svojemu težili kar naprej, se bo še bolj zaprl vase).

Počakajte eventuelno, da bo Vaš sin doživel prvo razočaranje ob tistem fantu ali zaradi njega. Potem boste lahko rekli fantu, takole pa takole je in se posvetujete naprej.

Darko

Pozdravljeni

Pozdravljeni
Vem, da je minilo ze kar nekaj casa pa vendar me zelo zanima kako se je stvar odvila naprej, ste uspeli resiti?
Namrec smo v dokaj enaki situaciji, s tem, ko sem sosedi na lep nacin skusala povedati kaj se dogaja, je to dozivela kot napad na njeno hcero, ni razumela da to govorim dobronamerno in je tudi prekinila stike z nami. Tako, da imam sedaj mesane obcutke, mislim, da sem ukrepala pravilno pa vendar nisem hotela, da pride do spora..
Lp

New Report

Close