Najdi forum

LULANJE PONOČI

Doma imam 3,5 letnika, ki smo mu pred 3 tedni ukinili pleničko ponoči. Sedaj pa je polulan vsako noč, čeprav vstajam na dve uri in ga dajem lulati, pazim koliko popije vsaj dve uri prespanjem. Ko se polula ponavadi pride povedat, ali pa spi skrčen na drugem koncu postelje.
prosim za pomoč – vaše izkušnje. Hvala

Pleničko ste ukinili očitno prehitro.

Spoštovani!

Zagotovo ste po določenih znakih pri otroku ugotovili, da je čas, da lahko opustite pleničko.
In zdaj ne preostane drugega, kot da ste potrpežljivi. Vendarle je tudi za otroka neka sprememba. Najslabše bi bilo, če bi mu sedaj vrnili pleničko.

Preoblačite ga še nekaj časa, kolikor bo potrebno, ga spodbujajte in bodite pozorni kot do sedaj. In opazujte.

Pišite še!
pozdravček
Dragica

*********************** Vrtec Pod Gradom Praprotnikova ul.2 1000 Ljubljana tel.:01-2412-600 fax.:01-2412-611 <mailto:[email protected]> <http://www.vrtec-podgradom.org>
nova
Uredništvo priporoča

Zagotovo je vsak otrok svet zase. Mislim pa, da se mora otrok pri teh letih že nekako sam odločiti, da je to TO. Pri našem 3,5 letniku je bilo tako, da sem mu – po nekajkratnem pogovarjanju na to temo – nekega dne rekla: “Poslušaj. Zdaj imaš še 10 pleničk. Ko bo teh zmanjkalo, lahko kupiva nov paket ali pa kupiva kaj drugega in ti začneš spati brez pleničk.” Mali ni dolgo razmišljal, temveč takoj izstrelil: ja!!! brez pleničk!!! In tako je tudi bilo. On se je “zmenil” s svojim lulijem, da ga bo zbudil, če ga bo tiščalo lulat (sem pa mu hkrati takoj povedala, da ne bo nič hudega tudi če ga bo kdaj pozabil zbuditi) in zdaj je brez pleničk 1 teden in doslej še ni prišlo do nesreče. Pije normalno (vendar mu ne pustim, da bi se nacejal), ga pa jaz nič ne zbujam, on se je tudi že prej sam zbujal vsako noč, tam nekje med eno in tretjo uro, ko je tudi pricapljal k nama v spalnico. No, zdaj gre v tem času še lulat. Aja, seveda, in namesto novega paketa pleničk si je zaželel jutranjo haljo (da ga po kopanju ne bo zeblo) in nove nogavičke. Je kar prijazen do staršev, kajne?:))

Tako da: moj nasvet: če sicer niste imeli nobenih težav (nobenih nesreč med opoldanskim spanjem, brez težav čez dan, (razmeroma) suha plenička zjutraj), potem se s sinom lepo pogovori. On pa naj se “pogovori” s svojim veličanstvom. In potem poskusita. To, da ga vsake dve uri zbujaš in nosiš lulat, se meni, upam, da mi ne zameriš, ne zdi kak silen pridobitek. Ker s tem še vedno (skoraj) vse delo opraviš ti. In tako se tudi sine najbrž podzavestno zanaša nate. “Nesreče” se seveda dogajajo, tudi pri nas se še bodo, našemu starejšemu je občasno ušlo tudi še pri šestih, tudi sedmih letih, vendar je to nekaj drugega kot če se otrok konstantno vsako noč polula – in to navkljub tvojemu nenehnemu zbujanju. Ne vem, meni se je pri vseh dosedanjih “mejnikih” najbolj obneslo to, da sem otroka opazovala in nekako skušala ujeti tisti trenutek, ki je bil zanj najbolj pravi – pa četudi ni bil v skladu s knjigami in priporočili in če so me babice gledale postrani. Morda pa bo že čez en mesec ali dva “pokapiral” brez težav, pri otrocih nikoli ne veš. Morda bo rabil še pol leta ali pa eno. Ne bo tudi nobene tragedije. Morda pa mu bo uspelo že zdaj – če bo sam s sabo prišel na jasno. Pa srečno!

Kot vam je svetovala že ga.Dragica je najbolje, da vstrajate in pleničke nikakor ne daste nazaj. Nekaj časa bo trajalo vendar se bo otrok navadil ponoči zadrževati vodo.Če pa bi se težave le nadaljevale pa povprašajte otrokovega pediatra za nasvet, gotovo vam bo priskočil na pomoč.
Lep pozdrav!
TaNa

Imamo 3,5 letno frkljo. Čez dan smo brez pleničk že od drugega leta starosti, dobre pol leta pa tudi čez noč ne lulamo…., no, skoraj – polula se mogoče enkrat na tri tedne. V času poskušnje ali se bo obneslo brez pleničk je bilo dobre 14 dni vse suho, potem pa lulanje treh noči zapored, vendar, pogruntali smo, zakaj je tako. In sicer – močan vpliv ima prihajajoči dež, polna luna, preglobok spanec. Skupaj sva naredili na A3 papirju krasen mesečni koledar, kjer dnevno lepiva slikice (smeške) za suhe noči in žalostne smeške za mokre noči. Predlagam, da poskusite tudi vi s tem….
Poročajte….

srečno, natja

Spoštovani morda se se pa prenaglili pri spanju brez pleničke.

Pri nas je bilo čez dan vse O.K. ponoči pa smo bili stalno mokri do 7 leta, pa noben dogovor ni pomagal. Zelo slabo je če dajete vi otroka na 2 uri na vodo, ker zanj ni razlike med močenjem postelje in “prisilno” nošnjo na stranišče. Nekateri otroci imajo ponoči tako trden spanec, da se pač ne zbudijo. Sin me namreč nikoli ni poklical, da je postelja mokra, temveč je mirno spal v mokri naprej. Pomočil se je tudi 2 x na noč. Če je bil prehlajen je bilo pa vse samo še slabše.

Vzemite v zakup, da smo ljudje zelo različni in je za nekatere nočno močenje postelje prava mora. Za mojega sina je to bila in je potreboval za to področje veliko veliko vaše potrežljivosti in razumevanja. Otroci nikoli ne močijo posteljo nalašč! Po petem letu mu nismo dajali več planic, ker so bile vse premajhne. Po zdravniških testih je bil zdrav.

Hči pa je imela po tretjem letu l 3 x mokro posteljo, drugače je pa vedno sama vstala in se na začetku lulala po različnih koncih stanovanja, ker je na po spala.

Imejte veliko potrepljena!

Ana

Moj sin bo star 10 let. Je otrok s posebnimi potrebami, ker ima avtizem. Pri vstopu v šolo nam je uspelo da je začel hoditi sam lulat na wc. Do 9 leta je uporabljal plenico za kakanje namesto stranišče. Poizkusili smo veliko načinov kako ga priučiti teh navad, a mislim, da nam je uspelo takrat, ko je bil sam pripravljen za ta korak. Bili smo zelo, zelo veseli tega napredka, zato sem rekla da je sedaj konec z plenicami v hiši. Ostala pa nam je težava še z nočnim močenjem postelje. Čeprav je imel plenico je bila postelja vseeno mokra. Bil je na ultrazvoku in je bilo vse vredu. Pri njegovi zdravnici smo zaprosili za pomoč, dobil je minirin zdravilo iz 0.2 mg, a ni bilo nič bolje, tako je povečala količino zdravila na 0.4 mg to je jedel približno 4 mesece, pa ni bilo sprememb na bolje. Spet smo se obrnili k strokovnjakinji na pediatrično kliniko, ki nas je seznanila z šolo lulanja in pitjem tekočin. Ukinila pa je zdravilo minirin. Bila sem vesela, da mu ne dajem zdravil, ki niso nič zalegla in se tako izognem stranskim učinkom teh.Sin gre lulat pred spanjem.Ponoči pa, ko ga grem zbudit je pa že prepozno, pa naj pridem katerkoli čas po polnoči. Naveličana sem mokre postelje. Kaj lahko še storim?
Naj povem.da smo sinu naredili meritve in posteljo postavili na primerno mesto in jo zaščitili s zaščito MAGNOFLEX. Bili smo tudi pri terapevtu po sistemu Dumančič in še nekaterimi…
Zaradi te nočne težave sva oba z sinom vsako noč prikrajšana za miren počitek.
Ali obstajajo kakšne pralne hlačke, ki bi zadržale tekočino, da ne preoblačim cele postelje?
Zdravnica mi je svetovala za hlačke, ki imajo nočni alarem, vendar tudi te niso zanesljive nekaj o njih sem prebrala na forumih, pa še niso tako poceni v SANOLABORU stanejo nad 100,00 evrov.
Čudi me ,da jih zavarovalnica ne nudi, ker bi jih prišlo ceneje, kot pa zdravilo minirin, ki stane ena škatla za en mesec 59,00 evra, ker pa smo mi rabili 2 škatli na mesec je to prišlo zavarovalnico
118,00 evra na mesec…Kaj menite vi?

Čez noč dej podlogo, pripravljeno imej svežo pižamco pa pit ne tik pred spanjem. Pa seveda lulanje pred spanjem. Sej bo, počasi bo tut vaš otroček lepo suh in bo spanec postal prijetnejši.
Drgač pa mislim da je bolj problematično če se otroček polula čez dan ko je enkrat že odvajen pleničke, nočno lulanje nja bi bilo še tu in tam normlano.
Nč se sekirat. 🙂

Naš 6,5 letnik lula ponoči 2 do 3 krat na teden. Smo bili pri zdravniku in je jemal Minirin pol leta. Pa je bil rezultat še vedno nekje 50%. Po pol leta mu je zdravnica tablete ukinila. Čez poletje je bil suh že cel mesec, ali pa je bil moker mogoče 1 krat na teden. Sedaj pa je spet moker 3 krat na teden. Tekočine ne pije po 18 uri ali pa res zelo malo in tik pred spanjem gre lulat. Ker vemo, da je zgoščevanje urina ponoči odvisno od enega posebnega hormona, ki nastaja v možganih, je očitno treba počakati, da ga bo nastajalo dovolj. Midva mu dava pod ritko podlogo, ki se dobi v trgovinah Sanolabor. Ni prijetno vsak dan preoblačiti postelje, ampak drugače ne gre.
Lp

Poznam tole, tut moja sodelavka ima sina, ki je v…hmmm, nekje do 5 razreda, 3 ali četrti razred in ima porbleme glede lulanja ponoči.
Včasih jr bolje včasih slabi, ampak počasi se ureja. Pr nekaterih stvareh je potrebna potrpežljivost in kdaj tudi kakšna strokovna pomoč, fizična ali psihična.

Pozdravljene,

pa še moja izkušnja. Moj prvi otrok-fant je bil suh pri dveh letih. Enako sedaj punčka, pri dveh letih. Oba sta junijska, kar pomeni, da smo morje in počitnice izkoristili za odvajanje od plenic.

Pri obeh je bilo takole: odmaknila sem plenico in je nisem dala nazaj, ker nam je enostavno (načrtno) zmanjkalo plenic. Imela sem jo v kopalkah, ja in prve tri dni je kar teklo od nje….

Na plažo smo vedno vzeli kahlico in ko ji je prvikrat ratalo, smo jo pohvalili tako, da je bila vesela. Seveda smo jo te prve dni spominjali na 20 min, da gre lahko na kahlico lulat in je hitro ‘poštekala’ kaj to pomeni. Jasno, da ji je kdaj ušlo, ampak na morju v kopalkah se ne sekiraš preveč.

Kar se kakanja tiče……je bil kar problem, ker smo jo morali ‘loviti’ in JA parkrat je sputila kar v mivko, ko je počepnila. Po tem ji je enkrat ratalo v kahlico in je bila pohvaljena. Približno po tem veš, kakšen ritem ima otrok, saj ne kaka 5x na dan ob nemogočih urah. In ko misliš, da bo, jo posadiš na kahlico.

Za ponoči pa smo naredili takole: pred spanjem nisem pustila, da se naceja z gresom, mlekom, flašo…..Ampak je pojedla malo prej in šle kasneje 1 uro spat. Tik pred spanjem je šla na kahlico.
Pod jogi rjuhco sem dala plenično predlogo, ki jo kupiš v lekarni. Parkrat ji je ušlo, zamenjaš na hitro ponoči samo rjuho in predlogo. Do jogija ni nikoli prišlo. Dvignila sem jo, dala na kahlico preoblekla posteljico in njo, vse v temi, sem imela zraven pripravljeno, da se ni preveč ‘razbudila’ in jo dala spat. Brez kreganja, itd…..
Po tem pa se je sama začela zbujati, ko jo je tiščalo. Otroka sta v svoji sobi, zdaj me kdaj pokliče, zajamra in jo nesem na kahlico. Večino pa je noči, ko prespi brez hoje na kahlico. Takrat jo pustiš. Dvigovanje otroka in dajanje na kahlico kar tako, za vsak slučaj je brez veze.

Ne vem, vsak po svoje….. Ampak meni se zdi, da z vztrajnostjo da. Najslabše se mi zdi mešana filozofija, enkrat plenico ja in enkrat ne….

Ko je septembra šla v vrtec je bila prva v skupini, ki je bila ‘suha’. Sedaj novembra imajo v skupni samo še enega pleničarja.
Ne vem, včasih se vprašam, kako so delale naše mame, ki so imele goro plenic iz blaga in nič papirnatih, pa da bi otroke dlje časa puščale plenice tja do tretjega leta……….
Da o babicah ne govorim, ko ni bilo pralnih strojev. Takrat so mame hitreje poskrbele, da je otrok čist.

Poskusi biti vztrajna in bo šlo, Seveda je najprimernejši čas poleti, pa četudi je otrok malo moker, se ne prehladi. In ja, mokrota ga moti in se tako še hitreje navadi.

Srečno,

Karmen

Iz nočnega lulanja sem sama doktorirala pri mojih treh otrocih! S tem, da je prva bila januarja(!!!!) v 14 dneh suha podevi in ponoči pri starosti 20 mesecev. No, sem si mislila, tole pa res obvladam!
Naslednji otrok mi je dal vetra in zagotovo vedenje, da tukaj ni ničesar, kar obvladam, ker te stvari s sabo prinesejo otroci na svet in se mame še tako lahko delamo pametne in ponosne – pri tem imamo eno figo zraven. No, torej – drugi sin se je nazadnje polulal ponoči pri starosti 10 let. S tem, da smo še prva leta v šoli imeli nezgodo za nezgodo. Ne bi o tem koliko posteljnin sem oprala. Naše nepremočljivo platno je postalo zelo premočljivo in smo mu morali pri 6 letih kupiti novega… Zdravniki z vsemi preiskavami niso mogli najti ničesar.
Tatretji fant je “normalen”. Pri 2,5 letih suh čez dan, v treh mesecih tudi ponoči. V glavnem. Zdaj je osem letnik in kake 4 nezgode so bile zagotovo še v zadnje pol leta… Pa tudi slučajno ni edini med sošolci…

Tako, da – naj ti nihče ne reče, da ti ne uspeva, zato, ker si komot.Tudi plenice imajo bolj malo pri tem. Moja prva je bila v pamperskah, drugi pol pol, tretji pa čisto v bombažu…

To, da je otrok zgodaj suh je zgolj sreča enih mamic in ne znanje!

Moj mož je pred 45 leti tudi prišel iz 4. razreda domov še pokakan… Dadnost ima tudi prste vmes!

jaz pa, točno tako je.Tole lulanje in kakanje je izključno odvisno od otroka samega, dobesedno mu je že v zibko položeno.
Ker drugače tudi ne moreš razložit, zakaj ob isti vzgoji v istem gnezdu so lahko trije otroci tako različni.

Pozdravljeni!

Lulanje in kakanje je občutljiva tema, vsekakor pa tu dednost nima nikakršnih prstov vmes. Normalno je neko prehodno obdobje, ko se pojavljajo nesreče, če pa to kmalu ne izzveni, pa si je dobro priznati, da so posredi fizični ali psihični vzroki.

Najpomembnejše kar starši moramo vedeti, je to, da pritisk na otroka vse skupaj še poslabša. Lulanje iz psihičnih razlogov je tako kot glavobol, pa poskusite preprečiti glavobol če lahko. Bolj kot se boste bali, bolj vas bo bolela glava. Podobno je pri otrocih z lulanjem. Zato bodite vedno razumevajoči in dajte otroku vedeti, da veste, da je bila nesreča, da to ne dela zanalašč.

Potem pa bodite malo detektiva. Kaj bi bil lahko vzrok? Kaj otroku povzroča tak strah? Lulanje iz psihičnih razlogov je najpogosteše kadar je otrok priča prepirom med staršema ali kadar je eden od staršev do otroka preveč strog in premalo razumevajoč. Ko pride šola, pa je pritisk v šoli vzrok številka ena. Otroku pomaga, če lahko ubesedi svoj strah. Še najbolj pa pomaga seveda, da odstranite vzrok otrokove stiske in zmanjšate pritisk nanj. Če ste popolnoma prepričani, da vzrok ni psihičen, potem pa preverite pri zdravniku, mogoče je vzrok fizične narave.

Alenka O.

Pri nas je bila punčka suha pri dveh letih in pol, nato pa se je nočno lulanje znova poajvilo ob rojstvu bratca.. vztrajali smo tri tedne (preoblačenje trikrat na noči..), nato je dobila nazaj pleničko. Od tega je tri mesece, brez pleničke ne gre.. bomo ponovili vajo, ko bo topleje. Smo naredili kakšno napako?

Pozdravljeni!

Torej imate hčerkico staro še ne 3 leta in sinčka starega 3 mesece. Najprej čestitke za sinka. Pravite, da hčerkica zopet lula ponoči odkar je dobila bratca. Ne, nič niste naredili narobe, Ravnali ste tako kot ste čutili, da je najbolje za otroka in vas in ji vrnili plenice. Vprašanje pa je, ali ste naredili vse, kar potrebuje od vas otrok. Pri tem pa vam lahko pomagam.

Najprej malo teorije. Otročki začnejo ponovno močiti posteljo ob neki spremembi v življenju, ki jim predstavlja (pre)velik stres. Pomembno je, da se ne ukvarjate samo z mokro posteljo, ampak tudi s stresom, ki to povzroča. Če odpravite stres, oziroma otroku pomagate, da se sooči s stresom, močenje preneha v nekaj dneh.

Zdaj pa rojstvo bratca. Rojstvo novega člana družine je za starejšega otroka pozitiven stres. Če daje otrok znake negativnega stresa, kar ponovno močenje postelje je (znak negativnega stresa), potem je to alarm, da se je nekje zataknilo. Podobno je s pojavom agresivnosti do dojenčka, to je znak negativnega stresa.

Kaj starejši otrok potrebuje? To kar starši napačno domnevamo je, da otrok potrebuje več pozornosti od staršev in da je zato hud na dojenčka (oziroma zato moči posteljo). To ne bo držalo. To kar starejši potrebuje namreč ni pozornost staršev ampak vključenost v odnos z dojenčkom. O tem tudi tule.

Negativen stres torej ni znak premalo pozornosti, ampak premalo vključenosti v odnos z dojenčkom. Dojenček starejšemu ni rival, to je ena izmed največjih zmot psihologije. Majhni otroci niso egocentrični, le premalo izkušeni, egocentrični pa zagotovo ne. Otroci obožujejo dojenčke, radi so veliki bratci, sestrice, neskončno radi pomagajo, hočejo jih pestovati, zamotiti z igračko, crkljati in se z njimi igrati … Starši pa smo tisti, ki jih zelo pogosto (nehote in v dobri veri, da delamo to v dobro obeh), odrivamo stran. In starejši otrok reagira z negativnim stresom.

Zdaj pa torej detektivsko delo: kje se je torej zataknilo? Ali starejša deklica hodi v vrtec? Najhujša napaka, ki jo starši naredijo je to, da je mamica doma z dojenčkom, veliki pa “mora” v vrtec. Starejši je torej breme. Otrok ne potrebuje vrtca, vrtec potrebujemo starši zato, da lahko hodimo v službo. Če pa pri tem ostajamo doma in se po vrhu vsega še družimo z mlajšim bratcem, potem pa otroka odrivamo stran. Zgubljamo pa tako mi kot večji otrok. Tega pred otrokom enostavno ne morete opravičiti.

Naslednje področje je to, koliko dovolite starejši, da se igra z bratcem, ali je lahko zraven, ko ga dojite, previjate, ji dovolite da ga pestuje (seveda z vašo pomočjo), da ga crklja, se igra z njim … Če ste pri tem na trnjih: joj, pazi! … ji dajete sporočilo, da ne zaupate in to otroka rani. Če zaupate, da zmorejo nežnost in pozornost do dojenčkov, malčki lahko zelo presenetijo.

Naslednja tema je, kje spi dojenček in kje spi starejši otrok. Pravzaprav so tu sprejemljive vse različice dokler se otrok počuti dovolj vpetega v dogajanje. Če se čuti izločenega in si želi nazaj v spalnico, potem mislim, da bi morali razmisliti tudi o tem. Če to ni možno (tudi samo če ste vi striktno proti) potem pa bodite vsaj fleksibilni. Poti nazaj v skupno posteljo morajo vedno ostati načeloma odprte. Če vam popolna selitev ni sprejemljiva, potem pa bodite ustvarjalni: lahko zaspi pri vas, pa jo potem prestavite v njeno posteljo, lahko pride k vam proti jutru, lahko spi pri vas na kakšen poseben dan …

Natresla sem vam najpomembnejše pasti v katere se starši ujamemo v upanju da delamo dobro. Za vas je seveda ključno, da odkrijete, kje je pri vas problem. Kaj boste naredili , pa je seveda vaša izbira in odločitev. Pomembno je, da se tudi vi počutite s tem v redu in iščete rešitve, ki bodo dobre za vašo družino, torej sprejemljive za vse. Tudi če nič ne spremenite, poizkusite z otrokom spregovoriti o tem, kako ji je z novim bratcem, kaj si želi, kaj pogreša … na otroški način seveda: Kaja a ti je všeč, da imaš bratca? Kaj ti je najbolj fino? … in tako dalje … tako mimogrede. … Če boste otroka dobro opazovali in poslušali, boste videli, kaj ga v resnici žuli.

Ostajajo vam še vedno plenice. Čez čas poizkusite zopet brez plenic. Ne čakajte, da se bo nekega jutra zbudila s suho plenico, kar poizkusite prej, seveda v dogovoru z malčico, da bi bilo fino spet poizkusiti. Otroku lahko pomagate s tem, da ste pozorni koliko pije tik pred spanjem in ga daste kdaj ponoči lulat in če je stres mimo, bi moralo delovati.

Alenka O.

Moj starejši sin je imel pleničko do 4,5 leta, kasneje se je še velikokrat polulal, večkrat tedensko. Njega sem zbujala vsako noč do drugega razreda, da je šel lulat, kasneje se je zbujal sam, če je bila potreba. Če ga pa nisem zbudila, ali sem šla prepozno spat, je bil pa sigurno polulan.
Ima pač slabši mehur oz. mu mišica zapiralka slabše deluje. To ima žal po meni, le da mene moja mama ni budila ponoči, le zjutraj je bila huda name 🙁 Težave z mehurjem pa imam še vedno.

Mlajši sin je brez pleničke podnevi in ponoči od drugega leta, ponoči se redkokdaj zbudi za lulat, mogoče 1x mesečno. Na prste ene roke bi lahko preštela, kolikokrat je v svojem otroštvu pomočil posteljo.

Ne vem, kaj bi bilo bolje zate ta trenutek – vztrajati ali vrniti pleničko, ti pa priporočam, da ga ponoči vseeno zbujaš za lulanje in da gre zvečer tik pred spanjem na WC.

Jaz sem 28-letna mamica 3 otrok.
Prvi sin, zdaj star 6 let, je bil suh pri 2,5 letih, bilo je nekaj začetniških nezgod, nič posebnega, pa mogoč nekaj do vstopa v šolo, torej “normalno.”
Druga hčerka(4 leta) nam pa še sedaj povzroča težave. Že na začetku je nismo preveč silili, ker sem mnenja, da je brezveze otroku nekaj vsiljevat, če na to še ni pripravljen. Čez dan je sicer suha, ponoči pa se velikokrat dogajajo nezgode, ker tako trdno spi, da tudi če jo z možem neseva na wc ponoči se sploh ne zbudi. Pa je še bolj taka punčka v pravem smislu besede in se še sekira glede tega, kljub temu, da ji praviva, da nič hudega. Pač, rabila bo dalj časa.
No tretja hčerka, ki bo dopolnila konec septembra 2 leti pa je suha že od morja, torej že skoraj 3 mesece, brez kakršnih koli problemov. Tudi ponoči mislim, da je do sedaj le dvakrat zmočila posteljo.

Otroci so si različni, potem pa je tu še biologija pa razni zunanji dejavniki. Vsak pa to prej ali slej osvoji. : )

Nikakor se ne morem strinjati z Alenko, da dednost nima nibene veze z lulanjem.
Tudi moja starejša hči ima težave, zaradi katerih smo šli čez številne preiskave in doktorji specialisti so mi zagotovili, da je težava veliko krat tudi dedna (tudi sama sem dolgo lulala in imela zelo trden spanec, velike težave pa je imel tudi moj svak). O hormonu, ki uravnava izločanje urina čez noč, pa očitno nekateri še tudi niste slišali, tako da si prosim preberite tudi kaj na to temo, preden začnete psihirati uboge starše, da so oni krivi oz. da ne prepoznajo stisk svojih otrok. To ni hec! Preden pa zaključite, da sem nesposobna mati v smislu, da otroka nisem uspela odvaditi plenic, pa naj še povem, da druga hči ne lula več od 2. leta naprej, večja pa vsako noč, in to kljub temu da spi brez plenice.

New Report

Close