Spoštovani!
Sem mamica 21-mesečnih fantkov, dvojčkov. Od oktobra sta v varstvu pri gospe, ki čuva naša dva in še enega fanta,enako starega. Pri njej sta rada, sama pravi, da nikdar ne vprašata po naju dveh, pojesta vse, spita normalno, skratka, nobenih težav. Pred pribl. dvema tednoma pa je en fantek zjutraj, ko smo stopili v njen blok, začel jokati in se je obrnil k očetu. Ko so ga spravili noter, je po petnajstih sekundah nehal jokati. Ta dvojček je tudi sicer bolj trmast, tudi bolj priden in “razumen”, ampak ko ne gre vse po njegovo….Zdaj mu damo v žep bombončke za “vse štiri” in ko pride oče v blok, ga zamoti s temi bombončki in je vse o.k.. Ko na sladkarije pozabimo, se zgodba ponovi. Jok poneha skoraj takoj, ko oče zapre vrata. Kaj menite o tem? Je to samo trenutna kriza?
Hvala za vaš odgovor in uspešno delo vam želim.

Pozdravljena!

Zahvaljujem se za vaš prispevek. Sodeč po vašem opisu, imam vtis, da ne gre za resnejšo težavo. Zdi se mi, da je vaš otrok verjetno na hodniku te hišnike doživel nekaj, kar ga je prestrašilo. Lahko, da je to bilo nekaj povsem majhnega – za druge otroke morda neopaznega (morda si je uščipnil prstek pri vratih, morda je zagledal veščo ali pajka, ki se jih sicer boji ali kaj podobnega). Zato bratec nima tovrstnih težav.
Kot starši ste reagirali zelo dobro: nadaljevali ste z varstvom, saj ste s pomočjo varuške ugotovili, da reakcija otroka ni povezana z varstvom v notranjem prostoru. Morda lahko varuška opazuje, ali otrok tudi v njenem spremstvu na hodniku ali vhodu v hišo kaže določeno negotovost.

Edino, kar bi morda lahko predlagala je: ni nujno, da vsakič imate bombone s seboj. Pozornost otroka lahko zamotite tudi z petjem, z žgečkanjem, z pripovedovanjem (slišam sem mucko. Je rekla mijaaaaaaauuuuu…..) in podobno. Lahko tudi otroku, ravno ob vstopu v hišo, dodate kakšno igračo ali mu podate svojo torbo, da vam pomaga nositi.

Lep dan vam želim, Paula

kot dotični očka moram dodat ( ker žena ni zraven) da;
– joče se naključno; ko vstopimo v blok, ko gremo po hodniku, če hodi sam
– če pa ga nesem v stanovanje varuške, pa v glavnem takrat, ko začuti, da ga bom spustil na tla, skratka da ne bo več pri meni,

takrat pa se začne;
jok, tata tata, gor, opa opa,……
z spremljajočim vse glasnejšim jokom;

včasih mi ga uspe zamotit s kakimi “fintami”,
včasih pa sploh ne “trza” in se joče naprej;

V tem primeru se ponavadi zgodi, da se joče naprej in mi ga ne uspe utolažit;
parkrat sem ostal tudi preko 10 min in poskušal z razlagami, mu dajal igrače in se poskušal igrati z njim, ampak nič; jok, jok,..
tako mi ni preostalo drugega kot da sem odšel

Ko sem odšel je jok bil seveda histeričen in trajal tudi 10 min, ko pa je končal, se jok niti ni ponovil niti ne sprašuje po nama z ženo,

varuška je starejša in občutljiva na njegov jok, in jo to precej vrže iz tira;
toliko, da ob takih trenutkih in dnevih pravi, da ju ne bo mogla več imeti, ker ne prenaša joka; tu je problem največji, ker sva zelo zadovoljna z stanjem,

Preprosto nama ni jasno, kje je problem,
varuško ima rad, se stiska pri njej, ona ga tudi ima rada,…
tako da nama res ni jasno,..

Lepo pozdravljen!

Zelo sem vesela, da ste se kot očka oglasili in podali še dodatne informacije. Sedaj je celotna situacija še bolj jasna. Očitno gre predvsem za jok zaradi ločevanja od vas. Otrok si očitno močno želi vaše družbe in si prizadeva to doseči z jokom. V takšni situaciji je otroku seveda hudo in je resnično žalosten, ker mu ne morete ustzreči. Toda po tistem se pomiri in v toku dneva, tako razumem iz vašega prispevka, ni večjih težav.

Ste pomislili na možnost, da mamica zjutraj odpelje otroke v varstvo? Morda bi to ločevanje od staršev vaš sinko lažje prenesel, če je na vas bolj navezan? Predlagam, da to preverite, če je le možno glede na obveznosti vaše žene.
Morda bi delno tudi pomagalo, da ko vstopite v stanovanje varuške, ona najprej sleče in prevzame drugega sinka in ga pošlje v sobo, kjer se bo igral, potem pa nahitro vzame tega sina (morda še oblečenega) in ga odnese v kuhinjo po nekaj posebnega kar je prav zanj pripravila – kakšen sok, ki ga ima rad, ali mu da mali krožniček s tremi keksi, ki ga on lahko odnese do brata in tistega drugega otroka, da se bodo skupaj posladkali. Takoj, ko niste več v vidnem polju otroka, vi odidete brez posebnih pojasnjevanj in daljšega pozdravljanja. Seveda ga boste objeli in mu dali lupčka tik preden ga izročite v roke varuške, potem pa ne več. Situacije, ki jih otrok s težka prenaša je potrebno maksimalno skrajšati. Razlage in pojasnjevanja, kakor tudi podaljševanja situacij ne zalčežejo, saj so otroci brihtni in vedo, da se ločevanju ne morejo izogniti. Naknadno “bežanje” v trenutku, ko se otrok s čim zamoti, pa lahko provzroči izgubo zaupanja v starša, ki to stori.

Menim, da je ta težava prehodnega značaja in bo čez čas izginila. Če bi otrok cel dan neutolažljivo jokal, ali bi prenehal jesti hrano pri varuški, ali kaj podobnega, potem bi to bil razlog za skrb. Vaš otrok verjetno tudi zelo natančno zaznava nemoč varuške, ker težko prenaša njegov jok. Tu pa vi ne morete nič narediti. Morda bo varuška zmogla se v sebi sprijazniti, da je to dveletnik, ki poskuša zadržati očeta, potem se pa umiri in je vse v redu. To bi otroku zelo pomagalo in zmanjšalo čas joka. Je pa seveda odvisno od nje. Verjamem, da tudi njej ni lahko glede na to, da je starejša in verjetno si želi več umirjenosti.

Upam, da ne bo izgubila potrpljenje in da boste vsi skupaj zmogli prestati trenutno krizo.

Še enkrat hvala, da ste se oglasili. Lep pozdrav in veliko zaupanja v vašega otroka vam želim, Paula