Srečujem se z otroki, ki nimajo vrednot oziroma ne poznajo meje. Tako se dogaja, da sedemletni deček jemlje stvari drugim odraslim brez vprašanja. Največkrat gre za ženske stvari, torbice, uhane in podobne stvari kot je kozmetika. Fantu sicer dopovedujemo, da ni lepo jemati stvari drugim brez dovoljenja. Vendar to ne pomaga. Prav zato se bojim, da bo to pozneje škodilo, če bo to navado obdržal tudi v kasnejših letih. Nas ne moti, da ga zanimajo izključno ženske stvari, pač kljub pogovorom s starši, fant nima prave vzgoje in odnosa do drugih stvari.

Pozdravljeni!

V vašem prispevku nisem zasledila vprašanja zato sklepam, da vas zanima komentar.
Zdi se mi, da vaša trditev: ne pozna meja, kar drži. Vprašanje pa je, zakaj?Razlogov je lahko več in sicer:
1. v svojem razvoju otrok ima težave na področju zaznavanja med seboj in okoljem. Za majhnega otroka ni nič nenavadno, da poseže za vsem kar vidi, če mu je to pritegnilo pozornost, saj šele spoznava, da določeni premeti pripadajo komu drugemu. Ti predmeti ga pritegnejo in otrok se jim ne more upreti. Vendar že pri 3 – 3,5 letu, ko otrok bolj zavestno zazna sebe, kar je vidno tudi iz tega, da začne sebe imenovati z JAZ, začne tudi zavestneje razlikovati kaj pripada njemu, kaj pa drugemu. Če je takšno ravnanje prisotno pri sedemletniku, je to zagotovo znak določene težave in jo ne kaže prezreti.
2. drugi možen razlog je, da je vzrok tovrstnega otrokovega ravnanja posledica neustrezne vzgoje pri čemer otrok preprosto ni doumel, da to ni prav. Takšno spoznanje otrok dobi le, če vsakič, ko to stori, doživi izkušnjo v kateri odrasli odločno zahtevajo, da nemudoma vrne stvari na prejšnje mesto. Po tem sme otrok zaprositi za predmete in šele ko dobi dovolitev lastnika premetov, jih sme vzeti v roke in si jih ogledati. Torej, če je vzrok zapoznela izkušnja, bo otrok zlahka ob ustreznem ravnanju odraslih spremenil slabo navado.

Opazili ste, da otrokovo pozornost pritegnejo predvsem “ženski” predmeti. Ta podatek ni zanemarljiv. In zopet, tovrstni nteres pri otroku, kadar je le ta star do cca 5-5,5 let, ni nič nenavadnega in je pogosto le izraz posnemanja okolja. Pri sedemletniku pa to ni običajno.
Potrebno bi bilo otroka pozorneje spremljati in opazovati ter omenjeno zaznavo postaviti v kontekst z zaznavami glede interesov otroka do oblačil, vsebin iger, rizb in tematike tega o čemer se otrok pogovarja in mu tudi sicer pritegne pozornost. Možen razlog za tovrstne zanimacije je lahko izjemno močan vpliv mame ali neke druge ženske osebe, ki je otroku blizu, in ki sama temu daje izjemen pomen. Šele ko se ta razlog izključi kot nerealen, je potrebno razmišljati dalje. Vsekakor pa ni treba hiteti s sklepanjem, zagotovo pa ni ustrezno soditi karkoli o otroku na temelju le ene ali dveh situacij, zaznanih otrokovih reakcij ter skozi to sodbo ukrepati na kakršenkoli način. Le daljše temeljito in objektivno opazovanje otroka lahko opazovalca privede bližje prepoznavanju objektivnih značilnosti in potreb otroka samega.

Prav lep pozdrav, Paula