Imam sosedo ,katera je samohranilka in ima 12 letno hčerko.Ta punčka se zbuja okoli 7 zjutraj in spat hodi okoli 23 ali pa še kasneje.
Ker se skozi stene v bloku sliši vse ,vem kaj se dogaja.
Od jutra ko vstaneta z mamo vpijeta ,ena na drugo , mama jo po 10 x kliče ,mala pa nič ne uboga in se dere nazaj .In zvečer ob 11 je isto .Namesto ,da bi šel otrok spat mirno ob normalni uri je stalno vpitje in razgrajanje .Mam se dere iz ene sobe ,mala vpije nazaj da ne bo tega in tega naredila ….iz drugega konca stanovanja.
Da ne govorim o tem ,da mala divja po stanovanju ,da se vse trese in bobni ..pa rjuje zraven..pa materi očitno to nič ne pomeni.
Kolegica ju je videla enkrat v trgovini ,ko je mala hotela eno stvar ,pa ji mama ni dovolila…zato je mala uprizorila sceno in se metala in valjala po tleh ..
Povejte mi a ni to malo nenormalno?
A ni čas za spanje za takega otroka malo prej?
Se še spomnim par let nazaj ,ko se je mala ene 2 leti vsak večer točno ob 01 ponoči zbujala in imela histerične napade. ali pa teške sanje …in klicala mamo ..in predno se je mama zbudila ..
Gre namreč za to ,da sem noseča in ne bi želela ,da bi moj sin tudi postal tak problem…..

Pozdravljena!

Zahvaljujem se za vaš prisprevek. Razumem, da se vsakemu človeku porodijo različne misli ko vidi ali doživlja takšne situacije, čeprav v njih ni neposredno vključen. Predvidevam, da je vaše vprašanje bilo zgolj retorično, saj zagotovo veste, da so vzroki za tovrstne situacije lahko zelo različni: težave otroka v razvoju, neustrezno ravnanje staršev, traumatska doživetja iz preteklosti otroka in mame, neustrezna organizacija družinskega življenja … in še bi lahko naštevali.
Vsakemu, ki prebere vaš opis je takoj jasno, da tovrstna komikacija in način življenja mame in hčere ni ne dober in ne zdrav, ne za mamo in ne za hči. Toda kdo smo mi, da bi si lahko lastili pravico in obsojali eno ali drugo. Lahko le sočustvujemo ker obema ni lahko in iskreno upamo, da bodo morda same našle boljo rešitev za svoje odnose ali pa da jim bo lahko pomagal nekdo, ki jim je blizu (sorodniki ali prijatelji).

Vzroki, da sploh nastanejo takšna situacija so, kot sem že napisala, lahko zelo različni. Človek je svobodno bitje, ki se za vsako svoje dejanje odloča koliko je to možno zavestno. Tudi vi boste kot mamica v prihodnje se odločali za svoje vzgojne ukrepe, za vrednote, ki jih boste živeli in jih bo vaš otrok spoznaval in vas v nekaterih posnemal, vi boste odločali kako boste ravnali glede spanja, prehranjevanja…. in td. Zagotovo ne bodo vse vaše odločitve idealne, saj takšna mamica ne obstaja na svetu. Tudi vi boste kdaj pa kdaj naredili kakšno napako ali spregledali boljšo odločitev. Tudi ta mamica je verjamem, prej in tudi zdaj, ravnala najboljše kar je vedela ali premogla v določeni situaciji. Ona in hči sedaj živita posledice svojih ravnanj, vi boste imeli svoje. Vsi to doživljamo in tako se učimo. Včasih nekaj spregledamo šele ko nas pošteno kaj prizadane.

Na vaše vprašanje ali je to normalno, ne morem odgovoriti namesto vas. Z mojega zornega kota to ni spodbujajoče in ni zdravo ne za mamo in ne za hči – obe v tem razmerju zelo trpita. Morda pa se bo nekdo našel, ki bo menil, da to ni nič posebnega, saj je tudi sam kot straš imel podobne težave. Ali vidite kako smo si ljudje različni ko presojamo isto stvar vendar iz različnih zornih kotov?

Se vam to zdi prav? Zakaj ne? Na kaj bioste vi pozorni pri vzgoji vašega otroka? Ali veste kaj se dogaja v razvoju z eno 12 letnico? Ali si lahko predstavljate kako je živeti sam z deklico, ki vstopa v puberteto in se začenja zanimati za spolnost, sami pa se čutite morda izkoriščeni in odrinjeni od bivšega moža ali partnerja? Kako je biti sam za vse kar je treba postoriti v hiši, nabaviti, imeti obveznosti v službi, si želeti spanja in miru a ne znati si ustvariti takšne možnosti? O odhod v kino, ali gledališko predstavo in ali kaj podobnega lahko samo sanjate ker si morda ne morete privoščiti zaradi financ ali skrbi, da deklica ne bo kaj ušpičila v vaši odsotnosti?

Veliko vprašanj, ali ne? Prijetno in mirno noč vam želim, Paula