Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja Vprašanje glede zabave

Vprašanje glede zabave

Spoštovani,

imam eno vprašanje in upam, da sem na pravem forumu.

In sicer, moj prijatelj ima samo zabavo, hodi sicer v službo preko javnih del, a po službi ima čas za obilo zabave – ni mu treba kuhati, prispevati h gospodinjstvu, prati, likati, ipd. Ves denar ima za zabavo. Star je 29 let. Živi pri starših. Jaz sem star 38 let, sem redno zaposlen za nedoločen čas, živim sam v svojem stanovanju, po službi moram seveda tudi skrbeti za stanovanje (čiščenje, pospravljanje), iti v trgovino po hrano, si skuhati, pomivati, prati, likati in kar je še teh opravil. Za zabavo posledično nimam toliko časa. Prav tako si zaradi redne službe ne morem privoščiti žurov ponoči (nočni klubi), saj moram biti v službi zbran in spočit.

Ko staršem, ki so od mene že pred več kot 15 leti zahtevali, da čim prej doštudiram, si najdem službo in začnem tudi prispevati h gospodinjstvu ali pa se odselim, povem, kakšne žure si lahko moj prijatelj privošči, mi povedo, da to ni prav.

Ker pa sam ne vidim v tem, da si lahko mlad človek privošči takšno življenje, kot sem ga opisal (in sem si ga tudi sam želel, a mi žal starši niso pustili (nisem imel pravice do štipendije, ker so starši presegali dohodkovni cenzus in sem bil tako do zaposlitve finančno vezan na moje starše, ki pa mi niso dali denarja kar tako za zabavo, ampak samo za nujne stroške študija), vljudno prosim za informacijo, čigavi starši so imeli bolj prav – moji, ki so zahtevali, da čim prej doštudiram, brez ponavljanja, pavziranja, vlečenja absolventskega statusa in se čim prej po diplomi zaposlim redno, za nedoločen čas in se tudi sicer osamosvojim in začnem prispevati h gospodinjstvu, ali prijateljevi, ki mu dopuščajo, da ves prosti čas nemanja zabavi, da lahko med tednom ponoči žurira (ne vem, kako potem funkcionira v službi), ipd? Ali se vam zdi ok, da se mlad človek takole razživi, zabava in če ne, kaj je v tem spornega? Vljudno prosim za informacijo, ker jaz osebno ne vidim nič spornega.

pozdravljen.
Lahko, da so bili vaši starši zahtevni in da bi vi v svoji mladosti želeli več razbremenjenosti. To razumem. In da je bil morda njihov pritisk na trenutke za vas preveč. Ampak generalno gledano, je pa vaš pristop k življenju in pristop vaših staršev boljši. Iz razbranega sicer čutim, da vam nekaj umanjka in dobro bi bilo raziskati, kaj to je. Čustveno. morda so vas z zahtevami življenja plašili?
Drugače pa zame ni nobenega dvoma, da funkcionalen mladi odrasli prevzame odgovornost za svoje življenje, ko napoči čas. In pri 29 letih živeti tako, kot da jih imaš še vedno 17 ali 18?
Človek se oblikuje tudi v procesu dela, to je t.i. tercialna socializacija. Kje se on oblikuje? na zabavah? Tako, da kar ne morem verjeti, da se to sprašujete. Ker ni nobenega dvoma.
Me pa zanima, kaj je vaša dilema? Ali ne zmorete vnesti neko razbremenjenost, sproščenost v svoje življenje? Ali je delo za vas samo pritisk, ne pa tudi neko samouresničevanje? Morda bi bilo potrebno malo razmisliti v tej smeri. Predvsem pa, kaj vas je v resnici motilo pri starših? Se vam je zdelo, da imate na svoji poti v odraslost same zahteve, podpore pa nič?
Se zmorete sprostiti? Zmorete tudi uživati v življenju? Delu navkljub?
Če se želite o tem kaj več pogovoriti, se lahko obrnete name.
Lep pozdrav.

Andreja Vukmir Brenčič, spec. ZDT [email protected] 031 582 404 www.pogled.si

Si bom drznila dodati svoj piskrček, čeprav nisem niti približno kaka strokovnjakinja, ampak je situacija pri meni obratna.

Moji starši so v grobem podobni avtorjevim. Stroga kmečka tradicionalna krščanska vzgoja pojma zabave (v smislu žurov, nočnih izhodov, vse kar ni delo) ni poznala. Kot brucka sem bila tudi finančno popolnoma odvisna od staršev in tudi takrat je bil pojem zabave vir zla, da se tako izrazim.

Potem pa se mi je “spipalo” ker sem bila nesrečna in sem prevzela vajeti v svoje roke. Najprej sem se finančno osamosvojila, potem se je “žur” šele začel. S tem, da sem postala ekonomsko samostojna, sem tudi prerezala popkovino, da ne rečem ravno okove. Življenje sem vzela zelo na izi…in po mnenju staršev, zelo zelo narobe.

Jaz pa od takrat naprej uživam. Trajalo je več kot deset let, da sem prišla do dveh diplom, že takrat našla čudovito nestresno službo s super delovnikom v kateri sem še danes srečna in po skoraj dvajsetih letih še vedno uživam. In pri svojih 40+ letih še vedno žuram, kar pomeni, da grem vsaj dvakrat tedensko na kakšen koncert, večerje in druženje s prijatelji so na dnevnem redu (recimo da spominjam na avtorjevega prijatelja, le da sem še starejša + skrbim za gospodinjstvo)

Materialne stvari me ne osrečujejo (kot npr. moje starše in večino ljudi), moj zaslužek je skromen AMPAK dovolj za vse kar rabim. Nimam bajte in novega avtomobila, ampak najemam manjše stanovanje in imam kolo, Ne hodim jest po restavracijah ampak sama kuhama (imam vrt in veliko sama pridelam), prioriteta so mi backpack potovanja in koncerti, teater. Ne kupujem dragih oblačil, ampak v second hendih in jih prekrojim ali si sama kaj sešijem. Imam super partnerja in super družbo in prelepih spominov s potovanj polno skledo.

Ravno včeraj sem bila na enem koncertu tunizijcev in je frontmen proti koncu na vrhuncu koncerta vprašal: Are you happy????

No in to je tudi poanta mojega pisanja! Ne zdi se mi umestno soditi, ali je prav da nekdo živi tako kot živi AMPAK se vprašati ali je posameznik srečen s tem kako živi!!!!! Srečen pa si po mojem skromnem mnenju lahko le, če živiš v skladu s svojimi LASTNIMI pričakovanji oz. prioritetami. To ve pa vsak sam zase!

nova
Uredništvo priporoča

Ja, hudo je, če starši pretiravajo z nadzorom in zahtevami. In ni nobenega prostora za sproščenost, veselje in lastne interese ter individualnost.
Za to najbrž v resnici gre pri prvotnem vprašanju gospoda. Najbrž ni problem v samem delu, pač pa odnosu do njega in zahtevami, ki ga bremenijo.
vse dobro.

Andreja Vukmir Brenčič, spec. ZDT [email protected] 031 582 404 www.pogled.si

Spoštovani,

se opravičujem, da se oglašam šele zdaj. Da, občutek sem imel vedno, da se nisem mogel dovolj sprostiti, razbremeniti in ga še imam. Težko se namreč povsem sprostim kljub vsem sprostitvenim tehnikam, ki jih poznam… Prav tako sem kronično nezadovoljen, ne glede na to, kam pridem in s kom sem.

Kako lahko vi pomagate?

Sporno je to, da starši ne živijo večno in da bo ta tvoj žurerski frend nekega dne sam.
Velika verjetnost je, da ga bo takrat najbolj udarilo to, da je nesamostojen, kar pomeni, da bo živel v totalnem svinjaku, velika verjetnost je tudi, da ga bo čas (info, izobraževanje) prehitel, tudi zaradi staranja, manj energije mu bodo mlajši in iznajdljivejši bolj perspektivni posamezniki ukradli sceno, tako žurersko kot preživetveno.
Če je tip kvazi nakladaškega šarmerja, duhovit, normalno privlačnega videza, ima sicer šanso, da se bo prisesal na kakšno mlajšo naivno in nesamozavestno bejbo, in jo zamenjal za mama servis..
Toda to bo le za krajši čas, kajti ob dveh otrocih, bo ženska ugotovila, da ima tri in jo bo prekurjenost streznila..
Potem pridemo do ločitve in plačeavanja alimentov.

Ne vem, ob vsem tem, kar tvojega frenda čaka v bližnji prihodnosti, in verjemi, definitivno nekaj od naštetega preži in čaka nanj, ali se ti zares zdi zavidanja vredno njegovo življenje?

Drugo vprašanje, zate, ki se mi zdi bolj pomembno od tvojega, pa je, da malce premisliš, pri 38tih, zakaj misliš, da je “žuriranje” možno in najboljše samo na tak način oz. zakaj si pri 38tih ne bi mogel privoščit ali si narest dober, kvaliteten žur?

Sporno je to, da starši ne živijo večno in da bo ta tvoj žurerski frend nekega dne sam.
Velika verjetnost je, da ga bo takrat najbolj udarilo to, da je nesamostojen, kar pomeni, da bo živel v totalnem svinjaku, velika verjetnost je tudi, da ga bo čas (info, izobraževanje) prehitel, tudi zaradi staranja, manj energije mu bodo mlajši in iznajdljivejši bolj perspektivni posamezniki ukradli sceno, tako žurersko kot preživetveno.
Če je tip kvazi nakladaškega šarmerja, duhovit, normalno privlačnega videza, ima sicer šanso, da se bo prisesal na kakšno mlajšo naivno in nesamozavestno bejbo, in jo zamenjal za mama servis..
Toda to bo le za krajši čas, kajti ob dveh otrocih, bo ženska ugotovila, da ima tri in jo bo prekurjenost streznila..
Potem pridemo do ločitve in plačeavanja alimentov.

Ne vem, ob vsem tem, kar tvojega frenda čaka v bližnji prihodnosti, in verjemi, definitivno nekaj od naštetega preži in čaka nanj, ali se ti zares zdi zavidanja vredno njegovo življenje?

Drugo vprašanje, zate, ki se mi zdi bolj pomembno od tvojega, pa je, da malce premisliš, pri 38tih, zakaj misliš, da je “žuriranje” možno in najboljše samo na tak način oz. zakaj si pri 38tih ne bi mogel privoščit ali si narest dober, kvaliteten žur?
[/quote]

Hvala za vaš odgovor. Odprli ste mi oči. Res hvala. Njegovo življenje se mi ne zdi zavidanja vredno, nikakor ne. Žurirat pa je mogoče tudi na bolj sprejemljive načine, tudi na takšne, kjer žur traja samo eno uro ali še manj (če ni časa) in potem je konec in se gre spet delat, pa tudi ob vsakodnevnih aktivnostih se da kar fino zabavati, samo pravilno je treba razmišljati. 🙂

New Report

Close