Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja Problem v komunikaciji s polnoletnim sinom

Problem v komunikaciji s polnoletnim sinom

Pozdravljeni!

Sin je star 19 let in ravnokar se je vpisal na fakulteto. Že v srednji šoli smo ga morali priganjati k učenju. Kadar je doma večino časa preživi v svoji sobi v temi, poležava in gleda filme, gleda v telefon, kjer mu nenehno letijo sporočila z facebook-a, snap chata… Ven hodi večinoma zvečer, ob petkih, sobotah prihaja domov v poznih jutranjih urah, velikokrat pijan. Kadar mu kaj rečeš vzkipi, doma je precej nedružaben, pravi, da se z nama nima kaj pogovarjat ampak se lahko pogovarja samo z vrstrniki s katerimi ima skupne interese. Z ženo sta kot pes in mačka. Jaz ponavadi probam umirjat situacijo a večkrat mi ne rata, ker na koncu tudi sam izgubim živce. Razmišljam, da bi stopili do kakega psihiatra, kjer bi se mogoče odprl. Vem, da je v teh letih, ko se mu marsikaj dogaja. Najprej sva si rekla, da je to pač najstniška upornost in da se bo s časoma že umiril… Nima nobenega interesa. V mlajših letih smo ga vpisali k raznim dejavnostim a se je večino dejavnosti hitro naveličal. velikokrat zaradi tega, ker mu ni ustrezala družba. Ni asocialen in se precej dobro znajde v družbi. Vedno pravi, da je pametnejši od večine vrstnikov a doma največkrat pridemo v konflikt. Smo mislili, da se bo odnos izboljšal, ko bo šel študirat, ker bo imel zaradi bivanja v garsonjeri malo več svobode. Ni hotel biti v stanovanju z drugimi, keer je rekel, da se ne bo mogel skoncentrirati in da ga bo premamilo študentsko življenje. Sedaj biva v najeti garsonjeri pa ne vem, če je kaj bolje. Zadnjič me je poklical zvečer, da ga boli križ in sem šel po njega. Zdravnica je rekla, da si je morda samo nategnil mišice. Žena pravi, da je poklical, ker mu je zmanjkalo denarja. Ne pove ali ga kaj muči..ko že pridemo do pogovora pravi, da nič ni in da mu naj zaupava.. Vendar kako mu naj 100% zaupava, če nima odgovornosti. Ne zna z denarjem, vsega zapravi. Sem mu že rekel, da si mora preračunati, da bo prišel z štipendijo čez mesec, ker z delavsko plačo mu že komaj plačujem bivanje, kje so še stroški, vozovnica… Lansko leto je šel poleti delat preko študenta a je denar namesto, da bi si ga privarčeval za študij raje zapravil z prijatelji. Včasih že ne vem kaj mu je. Vem pa da je sedaj že skoraj normalno, da otroci pijejo, kadijo cigarete ali konopljo. Družijo se večinoma po gostilnah. Že 3 leta noče več z nama na morje ali da bi šli skupaj na kak izlet. Včasih se mi zdi, da sem kje zgrešil z vzgojo, da sem bil premil morda prestrog… Včasih dobim pod nos, da ostalim starši ne težijo toliko po drugi strani pa vidim nekatere njegove vrstnike, ki že služijo svoj denar, so si privarčevali za vozniški izpit… Žena pravi, da je kriva družba s katero se druži…Ko je bil mlajši smo imeli doma lep odnos, smo ga podpirali..Skupaj sva hodila..jaz peš on na rolarjih, s kolesom, skirojem….Že od malega je bil precej nadarjen za risanje, zato smo mislili, da bi bil dober kot arhitekt. Potem pa ga je v srednji šoli prenehalo zanimati karkoli. Samo prijatelji. Učil se ni kaj veliko, imel je srečo, da je precej pameten in je šolo kljub popravnim izpitom naredil prav tako maturo. Vem, da je dovolj inteligenten in bi lahko uspel v življenju a trenutno ga nič ne zanima. Šolo dela samo zato, ker misli, da jo mora in zato, ker ga zanima. Največji problem je komunikacija…Je precej razdražljiv in hitro vzkipi… Kadar je prišel domov vinjen je bil pa celo preveč zgovoren…Kaj priporočate, da lahko storiva?

Lep pozdrav, Matjaž

New Report

Close