SAMOTRPINČENJE

Pozdravljeni
Moja 6 letna hci se ob izbruhu jeze zacne krampat po obrazu vratu,trga si lasje?Nevem vec kako jo umirit,kako se soocit s tem?Brala sem nekje da jo samo mocno stisnem.k sebi da se umiri,amapk ne pomaga.Zelo veliko se pogovarjama o tem.Vedno ze od malega ji govorim da more imet sebe najrajsi pol pa vse ostale…in ona to ze dobro ve.Res je da smo pred pol leta sli narazen in da se je to zacelo zdaj pred kakima 2 mescoma?Res nevem vec kaj naj naredim?Meni se tako smili ker imam obcutek da se ona krivi za vse.Prosim pomagajte mi

Pozdravljena.
To, da ste se pred pol razšli, je močan podatek. Deklica je zagotovo v stiski in takrat jo čustva tako preplavijo, da jih ne zmore uravnavat. Torej v tistem trenutku se popolnoma izgubi v teh močnih čutenjih jeze. Vaš odziv, da jo takrat skušate pomiriti, je najbolje, kar v tistem trenutku lahko storite.
Veliko lahko storite, ko je ‘pri sebi’. Ko je umirjena in ni preplavljena s temi zanjo neobvladljivimi občutji. Vzemite kakšno otroško slikanico o jezi in se skušajte tako ob knjigi pogovoriti, kako ona čuti jezo. Kako jo čuti v telesu. Pri tem ji boste morali pomagati, ker sama še nima tega besednjaka, da bi lahko izrazila malo bolj kompleksne stvari. Skupaj z njo skušajte sestaviti zgodbo, kaj jo tako spravi iz tira, kdaj se razjezi.. Lahko mi pišete na mail in vam pošljem nekaj delovnega gradiva na to temo.
Druga zgodba pa so okoliščine. Kakšni so stiki z očetom, kako ji je, ker ga ni ali ko gre k njemu. Tudi tukaj bi poiskala kakšno slikanico o ločitvi, očetu, mami (jih je kar nekaj) in bi jo spraševala in se z njo pogovarjala o pogrešanju, morebitni krivdi.. če ste se razšli, je njej tudi zelo težko.
Se da tukaj marsikaj narediti, predvsem je pa potrebno najti izvor njene stiske. Če želite izvedeti kaj več, mi lahko pošljete mail.
Vse dobro.

Pozdravljeni.

Tudi nas sestletnik se kdaj, ko se skrega z mano in postane besen in zafrustriran, tepe po glavi in grize v roko.
Je zelo empaticen, socuten in topel otrok. Zelo priljubljen zaradi svoje prijaznosti… vendar, opazava z mozem, da doma hitro “pade ven” ze ob kaksnih malenkostih: na primer, da mu ne gre oblect jakne ali mu cesa ne dovoliva. Takrat lahko postane zelo slabe volje. Najhuje je, ker potem izrazi jezo proti meni in mi dobesedno rece “ti si kriva” in “nikoli te ne bom spustil vec iz sobe” in ce se na to ne odzovem zacne govoriti grozne stvari proti sebi. Je ze tudi govoril, da bo sel od doma in pustil, da ga avto povozi, se vrgel skozi okno… Meni je to tako strasno! Na jok mi gre in pocutim se res slaba mama in skrbi me za njega in te misli. Sprasujem se ali bo, ko bo vecji res poskusal kaj narediti sam sebi.
V teh njegovih izbruhih jeze se zacne kdaj tudi tepsti po glavi, trebuhu in zabijati glavo v steno. Ko jeza mine ali ko vidi, da sem jaz ze cisto prestrasena, se samo obupano razjoce in ko ga objamem res cutim,da mu je hudo.
Ko se v miru pogovoriva o tem mi rece, da ne ve zakaj to dela in govori. Da hoce samo, da ga objamem in da hoce mojo pozornost. Rekel mi je, da noce sam sebi skoditi in da razume kaj to pomeni, ce bi ga povozil avto ipd.
Ta jeza se je zacela izrazati pred kaksnim letom in pol ali dvema, prej nismo imeli podobnih opazanj. Ima triletno sestrico. Do nje se je vedno vedel prijazno in mirno, sploh pa nisem zaznala kaksnih znakov ljubosumja. Ce pa pomislim nazaj pa se je vseeno videlo, da pogresa mojo pozornost in je zacel ponovno spati z nama v postelji,se bolj ljubkovati od mene in sploh kazat kaksne znake nezadovoljstva.

Najbolj me skrbi tole nasilje proti sebi in govor o smrti. Pretrese me. Bojim se reagirati in ne vem kako. Res je to najbolj intenzivno oz. skoraj samo takrat, ko se razjezim jaz.

A mislite, da naj gremo h kaksnemu specialistu za otr. psihologu? Kaksne knjige, clanke, strokovno literaturo mi svetujete naj preberem na to temo? Kako naj se socutno odzovem na te agresije? Rada bi mu pomagala zdaj, da ne bo kasneje kaj hujsega iz tega nastalo.

Hvala za odgovor. Prijazen pozdrav,
MOJCA

Draga Mojca.
Definitivno morate prebrati knjigi dr. Daniela Siegla Vzgoja brez drame in Celostni razvoj otroških možganov. Po prebranem boste razumela, kaj se zgodi z vašim otrokom. Enostavno ne zmore sam uravnavati težkih občutij v svojem telesu. Ker kognitivno še ni toliko razvit (njegovi možgani), ne zna povedati, kaj v resnici čuti, kaj so tisti sprožilci, ki v njem prebudijo tako hudo jezo. Zadaj je zagotovo neka stiska. Veliko delam z otroki, ki imajo težavo s procesiranjem jeze in vse se to lahko lepo izteče. Ker je še majhen, vam priporočam v branje zgoraj omenjene knjige, ker j zanj najbolje, da se vidva z očetom fantka usposobita, kako in kaj ravnati v takih situacijah. Stvar je rešljiva. Verjamem pa, da se vam v takih trenutkih zdi grozno in vas skrbi. Vi pa morate pri sebi poskrbeti, da v takih trenutkih ne boste izgubila tla pod nogami in da vas ne bodo preplavila vaša lastna občutja nemoči do te mere, da mu ne boste mogla pomagati. Zapomnite si naslednje: ne zmore se umiriti sam. Lahko ga samo vi. Da pa ga lahko umirite, morate biti mirna vi. Potem boste zmogla sočuten odziv. Ob takem odzivu se mu bodo počasi razvili mehanizmi, da bo to zmogel tudi sam. Lahko se tudi obrnete name in o tem rečeva kaj več. Samo ne se ustrašit. Vse se da rešit. To kar delate sedaj, kaže da ste na dobri poti.
Vse dobro