Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja 5letnik se ne zna nadzirati kadar je zelo vesel

5letnik se ne zna nadzirati kadar je zelo vesel

Spoštovani,

imam petletnega sina, s katerim imava zaupliv odnos in nobenih posebnih težav (vsaj meni se zdi). Je prijeten, vse se da dogovoriti z njim, rad ima ljudi, vse ga zanima, je samostojen, … priznam, da ga rada odkrito pohvalim. Imamo pa vendarle eno težavo, za katero nimam ideje, kako jo rešiti … kadar je zelo (pozitivno) vznemirjen, pravzaprav samo kadar gremo h komu, ki ga ima zelo rad, na obisk ali pa dobimo takšen obisk, pa se ne more nadzirati. Ne upošteva navodil, teka po stanovanju in to tako, da je že nevarno, išče pozornost z neumnostmi, ki jih sicer ne počne … Zadnje leto sem že mislila, da je to fazo prerasel, včeraj pa je imel prijatelja z družino na obisku in ker ju nisem imela časa animirati, sta divjala, razdrla vso zbirko Lego kock, ki jo sam sestavljal in skrbno hranil vsako stvar v svojo škatlo, uničevala avtomobilčke … Pa tisti fant ni bil ničesar kriv (naš je večinoma razdiral stvari), enostavno našemu fantu se “čisto zmeša” kadar je vesel. Ko sem ga ustavila in zahtevala, naj počaka, prešteje do deset in se umiri, ni pomagalo. Nisem pa kazensko prekinila igre, kot bi to sicer naredila, ker nisem hotela užaliti gostov. Takoj ko je obis odšel, pa je bil isti kot je drugače, je že sedel in risal in se celo opravičeval za svoje vedenje. Povedala sem mu, da opravičilo ne pomaga, da želim, da najdeva neko rešitev, da se bo znal v takih situacijah brzdati, sicer enostavno ne bomo vabili njegovih prijateljev na obisk. Spomnim se, da sem se sama enako vedla kot otrok, so se pa naši starši manj ukvarjali s tem, nas niso toliko analizirali, ampak to njegovo vedenje je res neprijetno.
Ima kdo podobno izkušnjo? Prosim za nasvet, kako ga naučiti, da se umiri.

Vnaprej hvala za odgovore in lep pozdrav
Mama

Pozdravljeni,

Ravnanje s čustvi je res zapleten del vzgoje. Hvaležna sem vam za vaše vprašanje, ker vaša zgodba pokaže na to, kako je pretirano veselje ravno tako lahko moteče, kot pretirana jeza ali katerokoli pretirano čustvo.
Predvidevam, da to čemur vi rečete ‘da sin zgleda kot bi se mu zmešalo’, pomeni pri njemu pomanjkanje zavedanja in znanja obvladovati, umestiti ta čustva. Drugo pa, je vaš delež – to je tesnobni občutek: ‘nisem reagirala, kot običajno, ker nisem želela užaliti gostov.’
Pa poglejmo, kako zaplet rešiti tako, da se boste vi dobro počutila.
Najprej zavedanje pri sinu:
Ko pridejo takšni obiski, pojdite z njim v drug prostor počepnite ali ga vzemite v naročje, da boste lahko naredila močan očesni stik in mu recite: “A si zdajle ZELO vesel in komaj čakaš, da se boš igral z XX?”
On vam bo verjetno odgovoril pritrdilno in še kaj česar se veseli bo povedal zraven.
Potem ponovite: “Vesel si! To je meni zelo všeč! Rada te vidim veselega!” (To pomeni, da dobi dovoljenje za čustva in se jih zaveda (ko ubesedi – poimenujem obvladujem).
Potem nadaljujete: ” To da si vesel je super, zdaj se bova še zmenila, kako se boš obnašal.” (ločite vedenje od čustev).
Dam ti na izbiro:
A: S prijateljem XX se igrata v miru, ne razmetavaš in ne uničuješ igrač, to pomeni da se bosta lahko dolgo igrala skupaj.
B: Vidim, da te je veselje tako preplavilo, da ne veš kaj delaš, uničuješ, razmetavaš… Vama bom pobrala igrače, ki so v nevarnosti.
Ta dva primera sem si jaz izmislila sama. Vi ju lahko oblikujete po svoje.
Pomembno je, da mali ve, kaj ga čaka. Lahko mu poveste še preden pridejo obiski. In pomembno je , da ne oblikujete stavkov pogojno: če boš…. Najbolj pomembno pa je, da se to kar rečete res zgodi.
Kako torej rešiti vašo zadrego pred obiski?
Povejte jim: Mi našega XX učimo ene veščine, ki je še ne obvlada, to je, da ne zna kontrolirati vedenja, kadar ga preplavijo močna čustva. Zato bom sedajle naredila to in to. Moj sin ve kaj bom naredila, ker sem mu to povedala že prej in je sam izbral tako posledico.
Nobeno moje dejanje ni povezano z vašim otrokom, zato verjamem, da me razumete.
Vaš otrok bo dobil sporočilo, da vas zunanji svet ne zamaje pri odzivu, ki ga on potrebuje in počasi bo začel spreminjati vedenja.
In še nasvet, naj bo vzgoja enaka, kadar ste doma sami ali kadar niste. Otroci to močno občutijo in tudi izkoristijo, če ni tako.

Upam, da si boste lahko kaj pomagala,
srečno

Leonida Mrgole soavtorica knjige Izštekani najstniki in starši, ki štekajo http://najstniki.weebly.com/ http://videolectures.net/pozitivnapsihologija_mrgole_izstekani_najstniki/ Umetnost kreacije odnosov The art of relationship www.vezal.si https://www.facebook.com/izstekani.najstniki https://www.facebook.com/vezal.si www.vezal.si/vezi/ www.vezal.si/hobit/ +386 41811999

Hvala za izčrpen odgovor,

se strinjam z vsem, kar ste napisali in se zavedam prav vsega, kar sem v danem trenutku storila narobe. Ker nisem pričakovala tako ekstremne situacije, nisem bila pripravljena. Ker je bilo treba poskrbeti za 5 otrok in se pogovarjati z dvema odraslima, samo pogovor s sinom na hodniku pa ni zalegel, sem predvidela nekaj korakov vnaprej … torej, vedela sem, da je stvar šla rako daleč, da bi pomagal samo ekstremen ukrep … izolacija sina za nekaj časa. Ker gostov skoraj ne poznam (prijatelj iz vrtca si je zaželel priti na obisk), nisem ravnala, kot bi sicer, ampak nimam občutka, da je sin to situacijo izkoristil. Mislim, da enostavno v tistem trenutku ni znal biti drugačen, jaz pa nisem hotela pokvariti druženja še vsem ostalim. Sva pa naredila napako, da nisva v tistem trenutku pospravila igrač. S partnerjem se nisva več znašla v tisti situaciji. Se bova v prihodnje bolj pripravila, ampak po tem dogodku mislim, da bomo nekaj časa sprejemali po enega otroka naenkrat, takrat namreč ni problema, ker ju pravočasno preusmerim/zaposlim. 🙂 Lep pozdrav

nova
Uredništvo priporoča

Pozdravljeni,

Super tema, gospa je res lepo opisala situacijo, je verjetno precej pogosta v družinah, pa mi rečemo samo da se mu strga, ko pridejo obiski. 🙂 No, malo šale. JAz bi pa glede tega samo vprašala, zakaj ne smemo uporabljati ČE stavkov. Tu pišete: In pomembno je , da ne oblikujete stavkov pogojno: če boš….
Jaz res ponavadi rečem: ‘če bomo videli, da si preveč vznemirjena za mirno igro, bomo zaključili in odšli domov’.

Hvala in lp

Spoštovani,

Stavki,ki vsebujejo, če pogojujejo dejanje z vedenjem. V stilu: če boš priden, boš… Tukaj je odvisno od nas, kako se bomo odločili. Ali je bil priden? Dovolj priden? In v vašem primeru koliko je vznemirjen.
Ko pa damo otroku na izbiro konkretno:
Lahko izbereš:
Ne divjaš in imaš igračke ali divjaš in nimaš igračk. Potem lahko reagiramo na ta način:
(Recimo, da je izbral drugo izbiro)
Vidim, da si danes izbral, da ne boš imel igračk. In mu igrače vzamemo, brez vpitja in prepričevanja sem ti rekla, da če boš vznemirjen……

On bo seveda ravno tako protestiral, saj je naš otrok in je pameten. Takrat mu popolnoma v miru lahko rečemo:
Imel si na izbiro da ne divjaš in imaš igračke. Ti si danes izbral drugo možnost. To je tvoja izbira in ne bodi žalosten, naslednjič, boš lahko izbral drugače.
To seveda prilagodimo starosti otroka. Je pa to način, ki uči odgovornost in samostojnost. Pri uporabi stavka, pa pri otroku dosežemo samo občutek, kako smo grozni, ker ga kaznujemo.
Še več teh primerov najdete v knjigi ali pa na posnetku predavanja, ki je spodaj navedeno.

Leonida Mrgole soavtorica knjige Izštekani najstniki in starši, ki štekajo http://najstniki.weebly.com/ http://videolectures.net/pozitivnapsihologija_mrgole_izstekani_najstniki/ Umetnost kreacije odnosov The art of relationship www.vezal.si https://www.facebook.com/izstekani.najstniki https://www.facebook.com/vezal.si www.vezal.si/vezi/ www.vezal.si/hobit/ +386 41811999

New Report

Close