Najdi forum

Vedenjske tezave

Pozdravljeni,

Sem mama 6 letneka prvosolcka. Od prvega solskega dne se z nasim fantkom srecujemo s tezavami na podrocju vedenja v soli. Fant je v soli nemiren, ne uposteva pravil vedenja, med poukom vstaja od mize, se spakuje, oponasa sosolca, ki je vedenjsko se bolj problematicen, krici in se smeji. Skoraj vsak teden se dobivam z uciteljico in poslusam kako je moj otrok grozen in nevzgojen. Doma smo sprobali vse mogoce kazni (odtegnitev najljubsih igrac, prepoved igranja pri prijatelju cez vikend, nismo sli na druzinski izlet zaradi njegovega grdega obnasanja v soli, terapija brez risank in sladkarij itd…). Ko smo ugotovili da je vse zgoraj navedeno brez ucinka, smo uvedli sistem nagrajevanja lepega obnasanja- naredili smo tabelo, v katero naj bi vsak dan za lepo obnasanje narisali soncka. Ce zbere 5 sonckov, sledi nagradica. Vendar v enem tednu ni zbral niti enega soncka in se je tudi ta sistem izkazal kot neucinkovit. Na Vas se obracam, ker vec ne vem kako naprej in kaj se lahko naredim da bi pomagala svojemu sinu! Otrok je pod strasnim psihicnim pritiskom, saj (kot smo ugotovili v pogovoru z uciteljico) fizicno ne zmore biti tiho in pri miru. S svojim obnasanjem isce pozornost. To je jasno. Zjutraj gre vsak dan v solo odlocen fa bo dobil soncka, vendar se zdi kot bi loceval svet doma in svet v soli. Enostavno na lucu mesta ocitno ne zmore. En dan je prisel iz sole, pogledal v tla in rekel ” tudi danes mi ni uspelo”. Naj povem da je doma, v druzbi vrstnikov izven sole in na drugih dejavnostih zlat otrok in ni z njim nobenih tezav. V soli snov razume in ve vse kaj se dogaja okrog njega, ceprav se zdi da ne poslusa. Je pa ze od rojstva dalje zelo individualen, svojeglav in dominanten po karakterju. Samo za uvajanje spalnega ritma smo potrebovali dve leti in pol! Z njim se vsak dan ogromno pogovarjamo, da bi razumel zakaj mora biti tiho in pri miru in zakaj ne sme posnemati tistega sosolca, pa vendar se zdi vse brezpredmetno in neucinkovito. Z mozem sva ze cisto obupana in ne veva vec kam naj se obrneva po pomoc in kaj se lahko narediva, da se bo stanje izboljsalo. Vljudno prosim za Vas nasvet.

Lep pozdrav, Marjeta

Pozdravljeni,

si predstavljam kako težko je, ko se ves čas ukvarjate samo z idejo, kako umiriti otroka, ga disciplinirati.
Sistem nagrad in kazni običajno pri takih otrocih ne deluje. To so samosvoji otroci, ki radi trmasto vztrajajo, želijo biti samostojni in težko spoštujejo pravila.
Ti otroci potrebujejo zelo jasne meje in znotraj teh meja občutek, da lahko sami izbirajo. o tem si malo več preberite v odlomku iz knjige, ki ga lahko najdete tukaj: http://najstniki.weebly.com/brezpla269no-poglavje.html
Treba jim je tudi pomagati, da se zavedajo svojih vedenj. Otroci se spontano odzivajo na svoje čustveno stanje. Na primer, začuti jezo do sošolca in tisti trenutek, tudi če je to sredi ure, mora zakričati nanj, zmotiti pouk ali narediti nekaj neprimernega. Tako otroci običajno rečejo, da se ne morejo nadzirati, da se tega ne zavedajo in jim je treba pomagati. To najlažje naredimo, da preusmerimo njegov telesni občutek: se ga dotaknemo, ga primemo za roko in zrcalimo njegova čustva: te vidim, da si jezen, te vidim, da si razburjen… v nekaterih šolah imajo za to posebej pripravljene mizice, kamor otroka posedejo, da se umiri. Ampak vi na šolo težko vplivate, zato je pomembno, da to počnete doma. Kadar vidite otroka v intenzivnih čustvih, izgovorite čustvo in ga opozorite na neprimerno vedenje, primete ga za roko in zamenjate okolje (sobo). Čustva so takšna kot so in so dovoljena, vedenja lahko izbiramo. S tem ga preusmerite. Ko se bo umiril, se o tem z njim pogovorite. Pomembno je, da je pogovor kratek in opisen. Skratka ga ne kregate, ampak mu samo povejte, kaj ste videli in da mu želite pomagati pri zavedanju.

Pomembno je, da imate doma postavljena pravila, ki jih ni preveč ampak se jih strogo držite. Pravila in meje otroku omogočajo varnost. Znotraj tega je lahko svoboden.
Rada bi vam še omenila znan stavek: Otroci nas ne poslušajo, otroci nas gledajo. Učijo se iz izkušenj, zato dostikrat besede prav nič ne pomagajo.
Ko vidite napredek, ga obvezno povejte naglas. Zato, da otrok tudi sam vidi, da napreduje in si dviguje svojo samopodobo.
Druga stvar, ki je tudi pomembna, ves čas njegovih težav se zavedajte tudi njegovih kvalitet. Če ima otrok veliko ‘negativnih’ nalepk začne postajati tak. Tega pa ne želite, saj veste, da ima ob tem tudi veliko kvalitet.

Možnost izbire, ki je v zgornji povezavi prilagodite na njegovo starost. Znotraj meja, lahko veliko stvari izbira sam.

Lep pozdrav,

Leonida Mrgole soavtorica knjige Izštekani najstniki in starši, ki štekajo http://najstniki.weebly.com/ http://videolectures.net/pozitivnapsihologija_mrgole_izstekani_najstniki/ Umetnost kreacije odnosov The art of relationship www.vezal.si https://www.facebook.com/izstekani.najstniki https://www.facebook.com/vezal.si www.vezal.si/vezi/ www.vezal.si/hobit/ +386 41811999

New Report

Close