Najdi forum

Jok v jaslih

Skoraj petnajstmesečnega sina sem ta teden začela uvajati v jasli. Dokler sem tam, še nekako gre (moram ostati v vidnem polju ali ga jemati v naročje), ko pa zapustim skupino, grozljivo joče. Joka ves čas moje odsotnosti in ko se vrnem, želi da ga takoj odnesem ven. Potem se dokaj hitro pomiri.
Doma je sedaj bolj razdražljiv, “visi” na meni, še na wc gre za mano, ponoči se zbuja in joka.
Naj povem, da si za uvajanje trenutno lahko privoščim precej časa, tako da ne želim ničesar forsirati. Vem, da je otrok v stiski, vem pa tudi, da bo potrebno kar nekaj vztrajnosti in potrpljenja, da bo otrok vrtec sprejel. Verjamem v koristi, ki jih tovrstno varstvo prinaša in tudi psihično sem pripravljena na ločitev. Zelo zaupam vzgojiteljicama, saj sta res zlati in veliko srečo imamo, da smo ju dobili, tako da težko rečem, da sama na otroka prenašam ločitveno stisko. Skrbi me predvsem to, da se otrok le za kratek čas umiri, potem pa spet joka. Vzgojiteljici pravita, da bo očitno potreboval več časa…

Kako otroku olajšati čas bivanja v jaslih, kakšne so vaše izkušnje?
Hvala za nasvet.

Spoštovani!

Ker sem bila dolgo odsotna, se je verjetno stanje pri vas že spremenilo.
Kar vem je, da otroci ločitev prenašajo različno in da pri vsakem poznamo različne zgodbe.
Običajno ne pomaga nič drugega kot to, kar že sama veste, so so starši na to dobro pripravljeni in da otrok čuti varnost s strani odraslih. Nato pomaga izkušnja, da se vsak dan vrnete in prijetno vzdušje v skupini. Vse ostalo je odvisno od časa, tako, da upam, da ste danes že v precej boljši koži.

Lepo bodite,

Leonida Mrgole soavtorica knjige Izštekani najstniki in starši, ki štekajo http://najstniki.weebly.com/ http://videolectures.net/pozitivnapsihologija_mrgole_izstekani_najstniki/ Umetnost kreacije odnosov The art of relationship www.vezal.si https://www.facebook.com/izstekani.najstniki https://www.facebook.com/vezal.si www.vezal.si/vezi/ www.vezal.si/hobit/ +386 41811999

Sama sem bila v enaki situaciji,otrocek je zaspal samo v narocju in takoj po odlaganju jok. In tudi jaz nisem zmogla da bi ga pustila jokati kljub vsem pritiskom in pametovanju okolice. Pestovanje pa je postajalo vse tezje seveda. Ubrala sem srednjo pot in sicer da je zaspal ob meni. Seveda je na zacetku vseeno jokal a nisem imela slabe vesti saj sem bila ob njem. Kot zanimivost naj povem, da je bil se bolj nemiren ce sem ga bozala tako da sem samo lezala ob njem in ga polagala v lezanje saj je ves cas vstajal. Po nekaj dneh se je vse uredilo in se je sam stisnil k meni in zaspal in tudi ce sem odsla iz postelje se ni prebudil. Sicer se je posledicno navadil spati pri meni,sedaj pri dveh in pol zaspi tudi sam ce je dovolj utrujen. Vendar me spanje pri meni ne moti saj so veceri najlepsi del dneva, samo najin cas. Ko predelava cel dan,se crkljava… Tudi selitev v svojo sobo bomo poskusali opraviti “na mehko”. Glede na to kolikokrat jo omenja da si jo zeli mislim da ne bo vecjih tezav. Otroci so razlicni…se pa strinjam da ni samo mama tista ki naj bi se prilagajala..tudi otrok mora narediti korak blizje,ceprav je ponavadi za mamo tezko in bi v vsemu rada ustregla otrocku.

New Report

Close