uboganje
Pozdravljena. Upam da mi boste lahko kako svetovala ker ne vem kateri pristop bi se poizkusila. Imam dve hcerki stari 2 in 4 leta. Imamo pa namrec probleme pri starejsi hcerki. To vseskozi bolj opazam sedaj ko mlajsa hci odrasca in opazam razlike v karakterju. Recimo mlajsi ze sedaj lepo razlozim zakaj trenutno tega ali onega ne more imeti in kdaj bo lahko ona mi pokima in gre delat kaksno drugo stvar in je vse ok. Pri starejsi pa se ne da nic dopovedat. Vedno najprej lepo razlozim vsako stvar pr cemer se ona veckrat smeja kot da sploh nebi poslusala in dela po svoje naprej. Na zalost me je ze veckrat po dolgem in sirokem razlaganju premagala jeza in sem povzdignila glas vendar v takih trenutkih res ne vem vec kaj storiti. Ce 10x reces eno stvar in otrok se vedno pocne po svoje, kaj storiti? Enkrat sem jo recimo za kazen poslala stat v kot in je mirno stala tam eno uro. Najvec problemov je pa pri spanju. Do tretjega leta je bilo vse ok. Vedno smo se pocrkljali pred spanjem prebrali kako knjigico umili zobke sem jo dala v posteljo in je brez pardona zaspala. Sedaj pa: lulat(tudi ce je tik preden je sla v posteljo sla ze lulat) pa sedi tok casa na vcju da pritece ena kapljica, pila bi, roleta ni vredu spuscena, vrata niso prav priprta, lucke(tiste v vticnici) nebi imela, cez 10 sekund bi jo pa spet imela, pocrkljala bi se, vedno jo potem zacne kaj boleti in moramo namazat, nima pravih igrack v postelji, no pa se tako naprej se nadaljuje.. ceprav imamo pa rutino vedno isto pred spanjem. Veckrat se tudi igra zelo “grdo” z drugimi, vlece stvari iz rok, preriva da bi prva prisla kam ipd. Tudi pri hranjenju se veckrat zvira po stolu, tega v vrtcu ne pocne in pridno je, doma pa seveda ne razen ko je poseben dan lepo je ;). Prosila bi vas za nasvet, kaksen pristop naj uporabim. Kako ji kaksno stvar dopovem. Veckrat smo ji tudi ze kako igraco vzeli ce ni pospravila pa ji ni prislo do zivega ker se zdaj razmetava in ne pospravlja igrack. Ocitno tudi sama ne vem kako bi se zadeve lotila ker za mlajso hci lahko zaenkrat recem da ji lepo razlozim enkrat in razume in potem tudi naredi tako kot recem tako da je razlika med karakterjema zelo ocitna. Za starejso pa me skrbi ker ne vem vec kako naj jo obvladam in sem ze cisto obupana.
Upam da vam nisem prevec na dolgo napisala svoje zgodbe ampak sem jo hotela karseda podrobno opisati, da dobite vsaj priblizno sliko.
Hvala!
Spoštovani!
Vidim, da imate po karakterju zelo močno in vztrajno dete. 🙂 To je lahko za življenje dobra lastnost, ki pa verjamem, da je pri vzgoji najtežja, saj zahteva veliko naše energije in ustvarjalnosti.
Res je, da je pri otrocih treba vztrajati in jim postavljati meje. Je pa pomemben način, kako to delamo. Pri 4 letih lahko že postavljate manjše možnosti izbire in s tem deklico učite, da je sama odgovorna za svoja vedenja. V najini knjigi Izštekani najstniki in starši, ki štekajo (to ni knjiga za starše najstnikov, ampak za vse starše. Saj je, če jo berete šele kot starši najstnika, lahko že malo pozno), je zelo podrobno razložena tehnika učenja odgovornosti z možnostjo izbire. (od strani 98 dalje).
Vam bom še tukaj napisala en primer:
Ko začnete večerjo, ji rečete: Imaš na izbiro: lepo poješ večerjo in potem greva v posteljo in ti bom prebrala pravljico. Lahko pa izbereš, da se za mizo ne boš obnašala lepo, potem ne bo pravljice. V kolikor izbere drugo možnost, ji samo mirno rečete. Zanimivo, da si izbrala, da ne bo pravljice.
Pri 4 letnih otrocih je treba narediti te izbire preproste, iz mojih izkušenj pri delu in doma, delujejo. Vendar jih mora otrok razumeti. In počasi vidi, da je On tisti, ki si dela hudo s svojimi reakcijami in vedenji. Včasih ni lahko zdržati, vendar je to ena od možnosti.
Je pa pomembno, da pri svojih odločitvah nismo preveč rigidni in tak način zahteva veliko ustvarjalnosti.