Med.Over.Net

Vzgoja otrok in družine

Odgovarjajo: prof. Andreja Vukmir, spec. zakonske in družinske terapije

Potrebe otrok in staršev. O privzgajanju navad, kvalitetni igri, socialnih odnosih, temperamentih in še kaj.

prof. Andreja Vukmir , spec. zakonske in družinske terapije

Zavod Pogled

Andreja V. Brenčič je specialistka zakonske in družinske terapije, ima 20 let izkušenj pedagoškega dela v šoli, več kot 20 let vodenja skupin za vadbo joge, sproščanja in meditacijo tako za odrasle kot tudi otroke in od leta 2010 izvaja terapije v Družinskem in terapevtskem centru Pogled. Vodi različne terapevtske skupine, delavnice, predava po šolah in ustanovah. Je urednica in sourednica knjig: Celostni razvoj otroških možganov: 12 revolucionarnih metod, s katerimi spodbujamo razvoj otroških možganov, Vihar v glavi: moč najstniških možganov: [vodnik po mladostnikovi duševnosti od 12. do 24. leta] in Vzgoja brez drame: celostni razvoj otroških možganov: umirimo kaos in spodbudimo duševni razvoj otroka.

Problem odhoda v vrtec

Default avatar

ines prvič

Pozdravljeni,

hči je stara 2,5 leti in je otrok z zelo močno voljo, kar oba starša pozdravljava in se tudi z njeno vse pogostejšo in zelo izrazito trmo lepo soočava, mirno in dosledno drživa svoje meje. Hči gre iz vrtca najkasneje ob 15.30 in smo potem do njenega spanja skupaj, ima vso najino skrb, ljubezen, veliko igre, tako da njenih "izpadov" pred odhodom v vrtec, ki so se začeli prav z naraščajočim nasprotovanjem nama, ne moreva pripisati pomanjkanju najine pozornosti in ljubezni, zaradi česar bi naju želela več ob sebi. Navadno se ob bujenju "oglasi sirena", kričanje, napenjanje telesa, včasih rabiva po 45 min, da jo sploh oblečeva..pa ne da ji vmes prigovarjava ali se skušava pogovorit, ker naju ne sliši, niti takrat ne razume, enostavno je fizično ne obvladava....včasih si zjutraj vzameva čas, preberemo kakšno pravljico ali odigramo domišljijsko igrico po stanovanju in takrat pridemo do vrtca brez problema, saj se do tja pogovarjamo o njenih "junakih" in se postavljamo v različne vloge, ob vhodu v učilnico pa spet sirena, kot bi jo vznemirila realnost. Ko pridem ponjo, mi povejo, da se je pomirila v nekaj minutah in se zaigrala, tudi sama vidim, da je ob prihodu iz vrtca zelo dobre volje. Osebno menim, da ji je doma, sploh zdaj po dolgih praznikih, enostavno lepo, zanima pa me še vaše strokovno mnenje.
Default avatar

Zavod Pogled

Spoštovana.
Stiska odhoda v vrtec ni nujno povezana samo s pomanjkanjem ljubezni od svojih staršev. Ne dvomim, da živi v ljubečem in sprejemajočem okolju. Me pa velikokrat preseneti, da starši govorijo o otrocih, kot da bi bili že starejši. Stara je komaj 2,5. To je zelo malo. Zdaj se šele počasi odpira ostalemu svetu. Ker v naši družbi dajemo otroke že precej zgodaj v vrtec, malo pozabimo, da so še zelo majhni. Jaz, če bi imela to možnost, otroka pred tretjim letom sploh ne bi vpisala v vrtec. Ker enostavno organsko še niso tam. Pri treh letih se pa že obračajo v socialni svet in je druženje z vrstniki pomembno. Žal večina ljudi te možnosti nima.
Torej vaši malčici je pač težko oditi v tuje okolje, okolje izven doma. To je vse in je po svoje povsem normalno. Toliko star otrok ne potrebuje postavljanja meja. To je danes tako moderna beseda. Meje se živijo, otroka se pa umiri. In vidva sta našla način in ugotovila, kaj potrebuje: umiritev. Ko se otrok 'zatakne' v levih možganih ali rigidnosti, rabi nekoga, da ga umiri. Priporočam vam, da si preberete knjigo Celostni razvoj otroških možganov, da boste razumela, kaj se tudi organsko dogaja z vašo malčico.
vse dobro.
Andreja Vukmir Brenčič, spec. ZDT
[email protected]
031 582 404
www.pogled.si
Default avatar

Metamed

Mi smo pristopili tako, da smo v po vrtcu, doma, tudi med vikendi otrokom spominjali vzgojiteljice ves čas, kot npr.: vzgojiteljica Urška vas bo jutri naučila novo pesmico, komaj čakam, da mi poveš katero,... vzgojiteljica Urška je res super ker vas pelje v kuhinjo h kuharicam in bova poskusili tudi doma skuhati jed kot kuharice iz vrtca,... tako ima otrok motivacijo do vrtca, saj prinese domov sporočilo za mami itd... pri nas je uspelo.
Default avatar

ines prvič

Pozdravljeni, mogoče sem premalo jasno navedla, da otroček od vstopa v vrtec do letošnjega januarja ni imel težav in je rada hodila. januarja pa se je vsako jutro pričelo z močnimi čustvenimi izpadi in se tudi v vrtcu ni pomirila po dve uri, izolirala se je, jokala, bežala je iz učilnice ipd. Po treh tednih je to samo od sebe izzvenelo. Prejšnji teden se je nočna mora ponovila, otroček je v veliki stiski, že zvečer jo kaj boli, ponoči se zbuja, joka, na poti v vrtec že joka, ali pa vsaj v garderobi, v učilnico noče. Ta nova epizoda se je pričela z jutranjo vzgojiteljico, s katero smo se lansko leto že morali pogovoriti, ker jo je neko jutro kljub stiski, ki jo je otrok doživljal, jecljal, jokal, pustila stati sredi učilnice in "šla gledat svoje nohte". Takrat nismo nič dosegli, saj so vzgojiteljice stopile skupaj, češ da se mora otrok navadit samostojnosti. Tokrat je hči možu in meni v ločenih dneh mimogrede povedala: "Me je za lase in sem jokala". Ko sem jo vprašala, kdo, je odvrnila, da ena velika teta. Kje pa? V vrtcu. Kje te je pa pocukala? Prijela se je za zadnje lase in se močno pocukala, iztegnila kazalec in zažugala pred sebe:"Zdaj pa nehajmo nagajat!" Ko sem ji pokazala fotografijo učiteljskega zbora, je pokazala prav to vzgojiteljico. Z možem sva sklenila, da bova ob dnevih, ko bo dotična vzgojiteljica zjutraj dežurna, hči v vrtec peljala kasneje, ker je očitno neka antipatija, ki jo otroček težko doživlja. Me pa to zelo teži....Ponovni pogovor se mi zdi brezploden, saj ni rečeno, da je nima že na piki, pa da ne naredim otroku bivanje v vrtcu še težje..po drugi strani pa tako težko verjamem, da dandanes v vrtcih še lasajo...
Default avatar

Zavod Pogled

Pozdravljena.
Bi rekla, da je res neka stiska z vzgojiteljico. Po mojih izkušnjah so dandanes vzgojiteljice bolj zavedajoče, ampak me še vedno preseneti, kako se kdaj kakšne odzovejo. Nočem namenoma govoriti čez vzgojiteljice in učiteljice, ampak žal se res dogaja, da so odzivi kakšnih popolnoma neprimerni. Mi zelo odzvanja stavek, da se bo naučila samostojnosti. Majhen otrok rabi tolažbo, topel objem, predvsem pa varnost, varno navezanost, da se bo lahko razvijal v smeri t.i. samostojnosti.
Če ne bi bilo zadaj res neke velike stiske, ne bi bilo toliko strahu in odpora pred odhodom v vrtec. Meni ljudje, tudi tisti, ki delajo v vrtcih, pripovedujejo res neverjetne zgodbe. Še vedno umanjka razumevanja otrokovega razvoja, razvoja možganov in predvsem tankočutnosti.
Predlagam, da tej učiteljici podarite knjigo Celostni razvoj otroških možganov, mogoče bo pomagal kakšen razgovor pri ravnateljici. Ampak tu bodite pazljiva, da ne nastopite preveč jezno in agresivno. Pač pa v stilu, kako naj skupaj rešimo problem. Če pa vse od naštetega ne bo delovalo, bi bilo mogoče dobro razmisliti o zamenjavi vrtca. Neko rešitev vidim, da ste našla že sama.
Odrasli ljudje se zelo dobro spominjajo izkušnje vrtca. Jaz slišim veliko takih zgodba in večinoma niso dobre. Pomembno je, da se vaš otrok počuti varnega. To je zelo, zelo pomembno. Tej vzgojiteljici očitno v lastni stiski, ki jo doživlja ob joku otroka, nekaj ne znese.
Vztrajajte v pozitivni rešitvi. Ne pustite se odgnati, skušajte pa biti ob tem mirna.
Vse dobro.
Andreja Vukmir Brenčič, spec. ZDT
[email protected]
031 582 404
www.pogled.si