Med.Over.Net

Izgorelost

Burn out sindrom, izgorelost zaradi dela, adrenalni zlom, anksioznost in depresija v povezavi z izgorelostjo in zdravljenje izgorelosti. Kakšni so znaki, kako ukrepati v različnih stopnjah izčrpanosti in o posledicah izgorelosti. Kdo ima predispozicije za izgorelost in o preventivi?

Stanje kože - znak izgorelosti?

Default avatar

izgorela

Pozdravljeni,

zdi se mi, da imam že od srednje šole težave z izgorelostjo.
Od takrat mi je vse več časa jemalo učenje. Takrat sem se popolnoma socialno izolirala, da bi imela čim več časa za ponavljanje snovi, saj je smer za katero sem se izobraževala bila zelo zahtevna. Edine odnose, ki sem jih imela so bili profesionalni in pa družina.
Ker sem mi je pod takimi pogoji izboljšal uspeh, sem planirala na kaj večjega - da bi šla študirat. Kljub temu, da nisem ne vem kako nadarjena za učenje, sem verjela, da z veliko truda lahko dosežem vse. In sem. Vendar me je to koštalo mojega zdravlja.
Kot odziv na stres je prišlo do močnega izbruha aken, ki so za zdravljenje le z antibiotiki. Vendar je to pomagalo le za kratek čas.
Veliko sem tudi sama delala na tem, kot je prebiranje, na katero hrano se moj organizem tako odzove tekom stresa, negovanje obraza z raznimi oblogami in maskami, pozitivne misli, itd.
Neprekinjeno sem pazila, da se ne dotikam prahu, umazanih kljuk, da imam rokavice med pomivanjem posode ter strog nadzor nad tem, da se ne dotikam svojega obraza.
Kmalu me je tudi taka pazljivost privedla do hudega stresa in stanje aken se poslabšalo. Nastajale so nove, ena poleg druge, trde in boleče, globoko pod kožo.
Ko sem šla h kozmetičarki, je pravila, da še nikoli ni videla kaj takšnega. In po tisti negi, ni bilo izboljšanj. Tako celih 10 let sem se borila s tem in vglavnem je bila to moja edina skrb poleg študija in občasnega dela.
Ker je delo, ki bi ga opravljala s srednješolsko izobrazbo, zelo odvisno od stanja kože in videza prodajalca, sem se morala preusmeriti v drugo panogo.
Po končanem študiju se stanje kože ni izboljšalo, službe s faksom pa nikakor nisem mogla dobiti.
Za tem sem se zdravila z Roaccutanom, ki je skrajni ukrep za takšne težave s kožo, terapija je pa težka, sploh če opravljam fizično naporno delo.
Prvikrat mi je zdravilo pomagalo le za pol leta. Po napornem iskanju službe so se težave ponovile. Ker sem le uspela najti službo, so stanje kože tudi tam opazili in zdravljenje sem morala ponoviti. Od takrat je že 2 leti, ko je koža zopet v enakem stanju in spet, že 3. se zdravim s tem zdravilom.
Dokler jemljem to zdravilo je vse vredu. Cim pa ko preneham, se stanje zopet vrne na staro.

Izjemno se moram izogibati visokih temperatur, saj sem neprestano dehidrirana. Pred kratkim sem dobila le službo v zaprti, neprezračeni pralnici. Prostor je v kleti in brez klime. 8 ur pod visoko vročino me je koštalo stresa. Od takrat neprestano jokam, sem pregreta, nimam apetita in veliko pijem vode.
Dobila sem vnetje mehurja.

Ne upam si v toplice, na sonce ali kamorkoli kjer je neznosna para in vročina. Tako me je že strah, da se bom znova in znova mučila s to ubogo kožo.
Skrbi me, kako bo z mojo prihodnostjo. Kje bom sploh dobila službo? Povsod je vročina, prah, itd. jaz pa imam vedno kot neke vrste dermatitisa na obrazu.
Tekom zdravljenja sem obiskala različne specialiste in rezultati so normalni.
Kaj mi sploh še preostane?
Zdi sem mi, kot da umiram na obroke.
Default avatar

misa komar

Pozdravljena,

življenje sploh ni pošteno. Enim da veliko, drugim malo. A ni nujno, da so zmagovalci tisti, ki so dobili veliko. Vedno je veljalo in velja še danes, da zmagamo tisti, ki smo borci, ki ne obupamo, ki smo trmasti, vztrajni in potrpežljivi. Vem pa, da je vse to tako težko!
Vam, mladini danes ni enostavno. Služb sploh ni, in jih še kar nekaj let ne bo. S tem bo potrebno nekako preživeti.
Vem pa, da vse to povzroča hude stresne situacije, stiske pri posameznikih. In te dolgoletne stiske, ki ste jih vi tako dobro opisala, so pri vas povzročile razvoj grde oblike dermatitisa. S tem dermatitisom se borite že nekaj let, zato boste potrebovala kar nekaj let, da ga imate pod kontrolo, da ga zminimizirate in občasno popolnoma odpravite. Ta dermatitis je v bistvu vaš biološki alarm - sporočilo vašega organizma, da je pod stresom!! Dobro bi bilo, ko bi se naučila obvladovati vse te tegobe. Seveda bi bilo za to za vas tako pomembno, da bi imela stalno službo, stalen občutek varnosti. Vi tega občutka varnosti nimate že iz srednje šole dalje..... In to pri vas NAJPREJ POVZROČA in je tudi eden hujših stresnih dejavnikov. Ko pa so zraven še neugodne temperature, klima, vlaga, onesnaženost, vročina...potem pa izbruhne do grdih akutnih stanj.
Kaj narediti, ko praktično nobenega od zgoraj naštetih stresorjev ne morete odpraviti, omiliti?

Osebno bi vam predlagala, da uživate zdravilo, vse dokler se vsaj kateri od dejavnikov ne umakne iz vašega življenja. Hkrati skrbite, tako kot že počnete, za zdravo prehrano, pijte veliko veliko vode in gibajte se veliko na svežem zraku. Vsaj 3-krat tedensko morate na sveži zrak - hitra hoja, nordijska hoja, tek, kolesarjenje,....zato, da se dobro "preznojite in prečistite" vseh teh stresnih strupov in škodljivih ostankovmetabolizma. To je tako kot moramo redno čistiti stanovanje, če ne želimo da je popolnoma zanemarjeno.
Potem bi bilo dobro, ko bi se poleg tega začela ukvarjati z jogo ali meditacijo, ali... z eno obliko terapije, ki vas uči pomiriti se, sprostiti se in s tem se naučite odplakovati "možganske cunamije", ki povzročajo tvorbo cele kopice hormonov, ti pa potem pri vas povzročajo, med drugim tudi dermatitis, mozolje, akne,kožne ture. Spodaj sem vam pripela članek, ki je nekako skupek obeh člankov, ki so bili objavljeni na MedOverNetu (lahko si jih preberete na www.cellfood.si, desno pod vrtečimi novičkami). Poskusila sem razložiti mehanizem delovanja naših možganov in kakšne težave nam vse povzročajo in hkrati metodo (preproste dihalne vaje), s katero lahko preusmerjamo tok misli naših možganov. Tako se naučimo zmanjševati vpliv stresa na naš organizem.
Mogoče bi poskusila tudi s Cellfoodom: Cellfood SilicijPLus in Cellfood OxygenGel. Če vas zanima, se lahko obrnete na [email protected], pa boste dobila bolj natančne odgovore - kako in zakaj.

Mogoče bi bilo dobro, ko bi se pogovorila s katerim od psihologov-psihoterapevtov. Prepričana sem, da bi skupaj našla še kakšen skriti stresni dejavnik, ki vam preprečuje, da bi se uspešno uprla in borila proti vsakodnevnim težavam.

Vem, da je lahko pisati in vem, kako zelo zelo težko je biti v vaši oži. A verjemite mi, da se da marsikaj spremeniti na bolje in na dobro. SAMO, NIKOLI ne zgubite potrpljenja, nikoli ne nehajte verjeti, saj nimate nekih genetskih malformacij, imate samo težave, ki so tako stresno pogojene. In ne dovolite si, da bi vas stresi delali nesrečno. Veliko ljudi ima veliko hujše težave, pa se uprejo, se borijo leta in leta in na koncu zmagajo. Vi ste še mlada, še vse življenje je pred vami. Z vsemi " vzponi in padci". In živeti in premagovati težave se vedno lahko naučimo samo na padcih. Življenje vam je dalo priložnost, izkoristite jo. Uprite se mu in ga začnite obvladovati. A VEDNO SI ZAPOMNITE: nič se ne zgodi takoj, vedno je za vse dobre in učinkovite spremembe potrebno mesece in predvsem leta!! Če imate že vsaj 4 leta te težave, potem si dajte za cilj: v naslednjih 4.letih se bom naučila premagovati stres, ki mi povzroča toliko težav. Prvo leto mi ne bo lahko, a kaj, ko bo potem šlo počasi na bolje. In tako bo, boste videla.
Preberite si še spodnji članek,
lp m

Ali slišite svoje možgane, kako nam sporočajo, se »pogovarjajo« z nami?!

Danes vedno bolj pogosto slišimo tako ženske kot moške, stare in mlade, rekreativce in tiste »pasivne« kako tožijo, da so tako utrujeni, popolnoma izčrpani, da tako težko mislijo in sproti vse pozabljajo. Da so zjutraj večno utrujeni, da jih je strah dneva, tekom dneva jih nepričakovano grabi panika, ponoči se panično prebujajo in imajo moraste sanje, in...... Da se vedno bolj spopadajo z glavoboli, raznimi alergijami, ki jih prej ni bilo, hudo aknavostjo, dermatitisi, tiščanjem v prsih, bolečini v prsih, občasnemu hudemu utripanju srca, ali nepravilnem utripu srca. In postali so tako občutljivi na vsak prehlad, piš vetra, nenaden izbruh žalosti in joka, ali besa,....
Marsikdo od njih poskuša z zelo aktivno vadbo, adrenalinskimi športnimi aktivnostmi obvladovati vsakodnevne stresne tegobe. A žal, največkrat se ne posreči. Največkrat prihaja celo do še hujšega izčrpavanja organizma, hude izgorelosti in posledično začarenega kroga še večje apatije, depresije, tesnobe, bolečin, vnetij, raztresenosti, anoreksije, ali prenajedanja, ali.....


Ustavi se, ne zmorem več!

Vsi ti znaki so že dolgo znani kot posledica stresnih dogodkov. To je v bistvu odgovor našega telesa in uma, ko od njiju pričakujemo in zahtevamo preveč. Telo in um vedno delujeta skladno, v sodelovanju. Um, možgani, ki dajejo navodila telesu, kaj mora delati. Istočasno naše telo vrača odgovor umu – možganom. V stroki pravimo temu dvotirno komuniciranje telo/um.

Pri tem telo in um trošita OGROMNO ENERGIJE (ATP –molekule ali celično gorivo). Čim živahnejša je ta dvotirna komunikacija, pogovor med možgani in telesom, več energije (ATP) je potrebno. In ko telo/ um ( to so vse naše celice, saj se samo v celicah lahko tvori ATP) nista več sposobna tvoriti zadosti energije, začno naši možgani-um, dajati sporočila: »Ustavi se, ne zmorem več!«


Možgani nam sporočajo z občutki, bolečino, obnašanjem!

Možgani-um tega ne morejo povedati z nam znano govorico. Povedo, sporočajo nam v takšni obliki, da jo mi občutimo z našimi čutili. Ta »sporočila-govorico« možganskih celic mi poznamo kot simptome, ki se kažejo pri vsakem nekoliko drugače, saj smo si ljudje zelo različni.

NIKOLI NE POZABITE, da je vsak posameznik unikalen! Imamo različen genom, zato je metabolizem celic pri vsakem od nas nekoliko drugačen.
Ravno tako rastemo in odraščamo v različnem okolju, ki vpliva na nas. Zato se vsakemu od nas oblikuje malo drugačen karakter, vedenjski vzorec.

Vendar so simptomi pri večini enaki, samo da se enim pojavijo eni simptomi prej, drugim pa drugi. In to ravno zaradi te različnosti v genomu in okolju, v katerem smo odraščali in živimo.
Ljudje, ki že dolgo, mesece in leta trpijo za kronično utrujenostjo, pa imajo bolj ali manj enake kronične težave.



Simptomi stresa VEDNO vplivajo na TELO, na POČUTJE in na VEDENJE !
Običajni učinki stresa ...
... na naše telo

• glavobol
• mišični krči, bolečine
• bolečina v prsih
• utrujenost
• manjši libido
• slabost
• nespečnost
• prekomerno potenje

... na naše počutje
• tesnoba
• nemir, strah
• slabša motivacija, zbranost
• jeza, razdražljivost
• žalost, depresija

... na naše obnašanje
• prenajedanje ali anoreksija
• izbruhi jeze
• odvisnost od drog, alkohola
• nikotina
• odsotnost, apatija, malodušje
Vir: American Psychological Association's "Stress in America" report, 2010


Dvotirno pogovarjanje telesa in uma

»Govorjenje« možganov je v bistvu sprejemanje dražljajev iz okolja, in tudi iz notranjosti telesa, iz ostalih organov. Te dražljaje možgani sprejmejo, »predelajo« in pripravijo odgovore. Odgovori so sestavljeni iz cele kaskade hormonov in peptidov, ki jih tvorijo različne žleze in organi po celem telesu. Ti hormoni in peptidi, ki jih niti vseh še ne poznamo, so kot besede v naših stavkih. Zaporedje besed daje smisel naši misli, navodilu. ENAKO velja za zaporedje- kaskado hormonov in peptidov. Zato nevrofiziologija že vsaj 20 let pozna skupine molekul peptidov, ki jih mi laiki poznamo kot hormoni sreče, veselja in skupine, ki jim pravimo hormoni žalosti, besa,....stresa,....

To znanje nam je danes dokaz zakaj veščine, ki jih starodavna vzhodnjaška ljudstva poznajo in s pridom uporabljajo, lahko delujejo in so učinkovite.
To so veščine meditacij, avtogenega treninga, yoge,ayurvede, ali samo enostavnega počasnega globokega mirnega dihanja.
To globoko mirno dihanje je v bistvu OSNOVA vsem tehnikam, veščinam, s katerimi LAHKO preusmerjamo »govorico – sporočila« naših možganov!......


Naučimo se preusmerjati »pogovor« telesa/uma!

S pomočjo različnih tehnik globokega mirnega dihanja lahko preusmerjamo tok misli. Tako učimo svoje možgane, da preusmerjajo svoja navodila, tvorijo dobre hormone in ne slabih (stresnih). MI SAMI DAJEMO NAVODILA, ali želimo biti zadovoljni, pomirjeni, ali želimo biti besni, otožni. Vsa ta čustva so samo kombinacija veliko različnih hormonov in peptidov.
In od vašega zavestnega »upravljanja« delovanja možganov je odvisno, v katero smer se bo razvila tvorba molekul - komunikacija dobrih ali slabih hormonov in peptidov.



Uporabimo veščino »pranja možganov«, sebi v prid!

A pozor ! Da se tega kontroliranega usmerjanja navodil naučimo, rabimo čas - mesece, leta! V bistvu imamo lahko pod kontrolo svojo srečo, zadovoljstvo, spokojnost, včasih nam uide, a jo lahko ponovno ujamemo. To že dolgo ni več skrivnost, da se s pridom vse te tehnike uporabljajo v vrhunskem športu, vesoljskih programih, za pilote najsodobnejših letal, posebnih specialcev,....pa igralci, TV voditelji, javne osebnosti - to so vse ljudje, ki so se naučili obvladovati delovanje, preusmerjati tok pozornosti svojih možganov.
Možgani imajo ogromanske potenciale, ki jih še ne znamo/ moremo uporabljati. Ali veste, da povprečen človek uporablja samo okrog 10% svojih možganskih celic? Poskusite izkoristiti še kakšen dodaten ..% svojega potenciala - samo to se je treba naučiti, tako kot smo se učili poštevanke in pesmic.



Naučimo se odpravljati posledice stresa še pravi čas!


Sami lahko naredimo največ, ko se najprej resnično ZAVEDAMO in UPOŠTEVAMO:

- da nikoli več ne bomo živeli v tako varnem okolju, kot smo ga bili vajeni. Vedeti moramo, da bomo ves čas živeli v bolj ali manj stresnem okolju,
- da čudežne tabletke ali čudežnega pripravka ali ene terapije za odpravo stresa ni. Rešitev je potrebno iskati v kompleksnosti, sinergiji več dejavnikov. Posledice stresa VEDNO čutimo po vsem telesu, dejansko so ogrožene vse naše celice.
- da naše telo vedno deluje skupaj z našim umom. Vplivata in odvisna sta drug od drugega!




Kako pa to storimo?

Zavedati se moramo, kaj so osnovni dejavniki, ki vplivajo na naše telo in na naš um. To je na naše počutje in vitalnost.

Naše telo s svojim umom lahko dobro dela in učinkovito popravlja napake ter se zoperstavlja stresom takrat, ko ga pravilno in redno oskrbujemo in negujemo.
Ravno tako kot to počnemo z avtom ali stanovanjem. Tako kot umivamo, čistimo, zračimo naša stanovanja in avtomobile, enako bi morali početi s svojim telesom. Samo da so oblike čiščenj, umivanj, zračenj...nekoliko drugačne. In ni dovolj skrbeti samo za kljuke ali okna, če želimo vzdrževati stanovanje ali avto. Ravno tako velja za naše telo in um, da ni dovolj,če skrbimo samo za mišice ali kožo ali zobe.....


Telo je zelo kompleksno, zato naj nam postane resnično NAVADA in POTREBA, da vsakodnevno poskrbimo za:

- Pravilna, redna in zelo raznolika prehrana, ki ni za vse ENAKO DOBRA!!
- Dnevno uživanje zadostnih količin navadne vode
- Pravilna in redna tedenska rekreacija, ki že spet ni za vse ENAKA!!
- Redno vsakodnevno sproščanje, ki naj traja vsaj 20 minut, saj toliko časa potrebujejo možgani, da se uspejo preusmeriti in umirjati!!
- redno spanje ob isti uri, ki tudi ni ENAKO DOLGO pri vsakem od nas!!




ORODJE za obvladovanje stresa je samo ena od VEŠČIN, ki se jo lahko nauči vsakdo!

Eno najpomembnejših orodij za odpravo posledic stresa so metode, ki so jih poznale že več tisočletij stare vzhodnjaške kulture. S tehnikami, diagnostiko sodobnih ved biologije, nevrofiziologije, psihologije, psihiatrije so te starodavne metode dokazali in pokazali, da so resnično učinkovite pri odpravljanju posledic stresnih dogodkov.
Dokazali so, da se jih lahko naučimo tako, kot smo se naučili mnogih drugih veščin.
Tako smo se učili branja in pisanja. Črke povezovati v besede: sprva smo bili nespretni, črke so bile samo okorne črte, potem pa so nastajale prave črke. Veščine pisanja smo se učili nekaj let in prvi meseci so bili zelo okorni in težavni, saj se še spomnite? Enako je veljalo pri učenju plavanja, kolesarjenja, računanja. Z leti redne vadbe smo postali pravi mojstri v obvladovanju veščin pisanja, branja, kolesarjenja, računanja, plavanja,... Tisti, ki smo redno vadili in to počnemo tudi vse življenje, tudi v zrelih letih, so nam te veščine rutina, nekaj samo po sebi umevnega.
ENAKO lahko dosežemo z obvladovanjem svoje ga počutja, stresnih dejavnikov!


Odlične metode za obvladovanje stresa, svojega počutja so yoga, avtogeni treningi, meditacije, thai chi, ali samo MIRNO GLOBOKO DIHANJE.


Mirno, globoko dihanje je osnova vsem ostalim tehnikam !


Zato se najprej naučimo globokega, mirnega dihanja:

- vdihavanje skozi nosnice in izdihavanje skozi usta
- dihamo s trebušno prepono
- ob vdihavanju in izdihavanju mislimo samo na te vdihe in izdihe
- ter »opazujmo« svoje telo, kako posamezne mišice reagirajo ob dihanju
- ob tem tudi spremljajmo »polnjenje« in »praznjenje« trebuha, saj dihamo s trebuhom in ne s prsnim košem!



Dobro je, da vam pravi strokovnjaki pokažejo in vas naučijo pravilnih gibov meditacije, yoge, katerekoli oblike treninga mirnega globokega dihanja.
POZOR: Vsakdo od nas je EDINSTVEN, zato ni za vsakega enako dobra ista obleka ali terapija ali zdravilo ali strokovnjak ! Poiščimo tistega, ki nam bo najbolj ustrezal!


Kasneje, ko se naučimo osnovnih tehnik, vaje lahko sami izvajamo doma. Izvajamo v tistem obdobju dneva, ki nam najbolj ustreza. Tudi to je zelo pomembno, da nas dodatne aktivnosti še dodatno ne »stresajo«.


Obvladovanje počutja naj postane naša potreba!

Praksa je že zdavnaj pokazala, da moramo vaje, ki smo jih izbrali (pa naj bo to yoga ali meditacija ali...) izvajati:
- redno, vsaj 4-krat tedensko, ko se RESNIČNO želimo naučiti novih veščin (vedno se spomnimo na učenje pisanja, branja,.. kako mukotrpno je bilo v začetku in s kakšno lahkoto in rutino izvajamo, pišemo,...danes).
- vsak dan ob istem času, saj se telo tako navadi in mu postane potreba.

Na tak način odpravljamo »možganske cunamije«, ki nastajajo tekom dneva pod vplivom raznoraznih stresnih dogodkov. To je precej podobno naši navadi umivanja zob, obraza ali vsakodnevnega prhanja. Preprosto ČUTIMO POTREBO PO UMIVANJU! Začutimo potrebo po svojem miru, zbranosti,sproščenosti!


Ko dihamo, lahko preusmerjamo svoje misli!

Ob tem počasnem dihanju nam naše misli poskušajo bežati med tisoč in tisoč vsakodnevnih opravkov, skrbi,.. TO JE NORMALNO in se dogaja vsem! To nas ne sme še dodatno razburjati.

Zato različne tehnike uporabljajo različna orodja kot pomoč, da nam misli preveč ne uhajajo in da jih znamo ponovno »pripeljati« na trenutke našega dihanja.
To je POSLUŠANJE in GLEDANJE naših vdihov in izdihov v tistem trenutku:
- Lahko si pomagamo z besedo ali kratko mislijo, ki si jo ves čas po tihem ponavljamo. Ta beseda ali misel naj bo nekaj lepega, nam prijetnega. VEDNO poiščimo nekaj dobrega, pozitivnega, saj tako preusmerjamo svoje možganske dražljaje v tvorbo hormonov sreče.
- Lahko poslušamo prijetno, nežno glasbo, in dihamo.
- Priporočljivo je, da smo v prostoru kjer ni hrupa in trušča, da nas še ta ne odvrača od našega dihanja. Še posebej v prvih mesecih učenja sproščanja.



A misli bodo kljub temu uhajale! NIČ HUDEGA, saj lahko ukrepamo!

Ko se nam prikrade neka misel na otroke ali službo ali dolžnost, takrat jo samo nežno odrinimo in ponovno preusmerimo misli na naše dihanje in poslušanje naše besede, misli, ali nežne glasbe. Pozabimo, ne uporabljajmo nam tako znano nestrpnost, razdražljivost!

Vsakokrat, ko se vam to zgodi, neprijetno misel odrinite in prisluhnite sebi, svojemu telesu in dobri misli, ki jo izgovarjate. To se bo zgodilo 10-krat, 20-krat, nič hudega! Naučite se mirno odrivati vsiljive misli in se ponovno usmerjati v vaš trenutek duhanja, sproščanja.



Zmagovalci so vedno tisti, ki so redoljubni, vztrajni in potrpežljivi!

- Čimvečkrat boste ponovili, lažje vam bo izvajati vajo.
- Nič se ne zgodi takoj. Nekaj mesecev redne tedenske vadbe je potrebno, da naše telo in um prevzame te nove navade. Da mu postajajo rutina.

- In tudi za vsako vajo je potrebno vsaj 20 do 30 minut. Naši možgani potrebujejo prvih 6 do 8 minut samo za to, da uspejo preusmeriti tok dražljajev.S tem omogočijo pogoje za tvorbo hormonov in nevropeptidov sreče. Ko se začne tvoriti pravilna kaskada hormonov in peptidov sreče, takrat začnemo čutiti občutek miru, pokoja, sproščenosti. In zato ne potrebujemo poživil ali pomirjeval, temveč samo nekaj časa samo za sebe. Za svoj um in telo.




Ob nepredvidenem stresu, napadu straha, panike, groze, besa:
Brez panike! Ustavimo se in zadihajmo!


Naučimo se tudi, da v trenutku, ko nas nekaj nepričakovano razburi, prestraši ,da se ustavimo, globoko zadihamo!
Globoko, mirno dihajmo vsaj 20-krat! Mislimo samo na vdihe in izdihe!
In videli boste, kako boste mirnejši in kako boste lahko razsodno mislili.

To je potrebno narediti zato, da se tisti možganski cunamiji, dražljaji, ki so sprožili vaš strah, razburjenje, umirijo. (Z vašim globokim dihanjem preusmerite možgane v drugo nalogo.To je dihanje umirjanje uma, in tako možgani "pozabijo" na prvotni dražljaj, ne dajo naprej navodil za tvorbo cel kup stresnih hormonov, in ne povzročijo že spet panike, strahu, razburljivosti,jeze,...).