Pozdravljeni!
Nedolgo nazaj sem brala neko internetno stran o anksioznih motnjah in njenih znakih. Na to vašo stran sem se obrnila v upanju, da bom dobila odgovore oziroma, da vsaj delim to, kar se mi dogaja in dobim povratne informacije. Namreč o svojih problemih ne razlagam ostalim, ker ne bi rada izpadla, kakor da se smilim sama sebi ali pa da se "delam" tako. Sama sem nekaj časa obiskovala tudi psihiatra, vendar se mi je stanje nekako izboljšalo in sem zato prenehala z obiski. Vendar pa sedaj nisem prepričana, če sem popolnoma "zdrava". Namreč razlog, da sem obiskala zdravnika, je bilo moje konstantno preverjanje ure in čakanje na "pravi" čas. S pogovori sem se dokopala, da naj bi moja težava izvirala iz otroštva. To sem nekako sprejela in nekaj časa je bilo vse vredu. Zadnje čase pa nekaj postaja vedno bolj in bolj moteće. Namreč obsedena sem s preverjanjem. Vseskozi moram vedeti koliko je ura preden kaj začnem delati. Pogosto si delam tudi urnike - ali si jih napišem ali pa v glavi. Zavedam se, da veliko ljudi dela urnike dneva, vendar jaz te urnike znova in znova preverjam. Torej vedno preverim kaj sem naredila, nato si ponovim še kaj moram naprej narediti. Zatem to še večkrat ponovim. Sama se zavedam, da to ni normalno in se bojim, da bi me kdo videl, saj priznam, da mi to deluje "bolano". Zavedam se , da to ni "normalno", rada bi prenehala, a ne morem. Nekako sploh ne morem funkcionirati ne da bi si prej naredila plan oziroma brez da bi se prej "posvetovala sama s seboj". To sem nekaj časa sprejemala kot nekaj posebnega, da pač taka sem, vendar pa je to v zadnjem času preveč trpeče. Enostavno gre preveč časa za to in posledično prihaja do panike, nezbranosti. Prosila bi za komentar in mogoče celo za nasvet kako bi se tej "navadi" izognila oziroma jo vsaj omilila.
Hvala že vnaprej!
Lep pozdrav

Pozdravljena,

zelo pravilno ste ravnala, ko ste se oglasila in nekaj časa obiskovala psihiatra. ZATO, ker vam je obrazložil, kaj so vzroki, da imate tovrstne vedenjske in čustvene težave. Skupaj sta se jih začela učiti obvladovati.

Ne vem, če vam je pokazal, vas učil različne metode, kako se učimo spreminjati zakoreninjene navade.
/Te navade smo namreč "pridelali" v desetletjih bivanja. Začnemo jih pridelovati že v ranem otroštvu, v prvem letu življenja se začnejo nabirati, shranjevati v naših možganih. Z vsakim letom pa jih samo še bolj ukoreninjamo./ Niste napisala kako dolgo ste hodila k psihiatru. Če ste bila pri njem samo nekajkrat in nekaj mesecev do pol leta, potem to ni bilo dovolj časa, da bi vaše telo (možgani - njihov um!!) star vedenjski vzorec "spravil v pozabo" in si oblikoval nove navade in jih sprejel kot rutino!! TO JE ZELO POMEMBNO!

Sigurno se spomnite, da smo se branja in pisanja v šoli učili dolga leta. Zelo sistematično, vsak dan. Če smo se kakšno črko naučili pisati drugače, potem smo rabili kar nekaj časa, da smo obliko črke preoblikovali. Enako velja z branjem. Če smo kakšno besedo dolga leta brali z določenim naglasom, potem nam je tak način izgovorjave te besede sam po sebi umeven. Če nas nekdo opozori, da ni pravilno in ko jo začnemo spreminjati, že spet potrebujemo veliko časa, da nam to postane samodejno,rutina. A STARA izgovorjava besede ali pa stara oblika črke VEDNO OSTANE ZAPISANA v naših možganih. Popolnoma ENAKO velja z vsemi privzgojenimi in pridobljenimi vedenjskimi vzorci ( vaše večno načrtovanje, preverjanje...).

MOŽGANI, VSE KAR SE NAUČIJO, NIKOLI NE POZABIJO! MI JIH PA LAHKO USMERJAMO in PREUSMERJAMO! Mi jim lahko postavimo prednostno lestvico - mi se odločimo kako želimo, da naši možgani odreagirajo v neki situaciji.

/Ne vem, če ste gledala film "Ta čudoviti um". Vam ga priporočam, ker nam pokaže, kaj vse je človek zmožen narediti, odvisno je samo od njegove volje, razumevanja težave, vztrajnosti in doslednosti. Krasen film o zelo znanem matematiku (John Nash), geniju, ki pa je imel hudo shizofrenijo, in ki jo je z leti še dodatno "pridelal". A ko se je ozavestil ( seveda s pomočjo strokovnjakov in pomočjo najbližjih), se jo je naučil popolnoma obvladovati. Še vedno se mu je včasih dogajalo, a on je takrat VEDEL, da to ni realno življenje in je svoj um (možgane) prisilil, da niso več reagirali tako kot včasih. In imel je svojo bolezen popolnoma pod kontrolo. Zame je to čudovit primer, kako bi vsakdo od nas lahko obvladoval raznorazne hujše ali zelo majhne težave. In ne bi iz majhnih težav, pridelal hude degenerativne procese, bolezni./

A to se ne da narediti hitro, v enem mesecu ali dveh. Za takšno bolj kompleksno preoblikovanje - ponovno učenje, spreminjanje vedenjskih navad, je potrebno več časa. Odvisno je od starosti učenca in od tega kako globoko, trdovratno je zakoreninjen ta rutinski vedenjski obrazec ( kot pri vas večno načrtovanje, preverjanje, bojazen..).

Sigurno je v začetku potrebno vsaj 6 mesecev do enega leta,da se naučite:
1- razpoznavati vzroke, ki vas zapeljejo v ta vedenjski vzorec. To je zelo pomembno - ZAKAJ, KAJ JE TISTO, kar MI SPROŽA tak vzorec!
2- tehnik, kako svoje možgane (svoj um) preusmerjati in jih tako odvajati od starega vzorca.

In potem je potrebno te tehnike, vaje, ki nas jih naučijo zelo DOSLEDNO, REDNO IZVAJATI. Če jih je potrebno izvajati vsak dan, potem se je tega treba držati. To zato, da možgane naučimo pozabiti slab vedenjski vzorec. Vsak teden je potrebno določene vaje izvajati NAJMANJ 4 dni v teh 7.dneh. In to zato, da novi vzorec začne prevladovati.

Nekateri ljudje so dobri učenci in se hitro učijo. Drugi potrebujejo več časa. A VSI SE LAHKO NAUČIJO!

A, KO SE NAUČIMO, to ne pomeni, da pa je sedaj vse zaključeno. Ne smete nikoli pozabiti, da možgani ničesar ne pozabijo in stare, grde navade zelo radi ponovno uporabijo - še posebej ob podobnih reakcijah iz okolja (zato je tako pomembno, da veste, kaj je vzrok, kaj sproža takšno vašo reakcijo-vedenje).
Zato je zelo priporočljivo, da potem vse naše življenje znamo in tudi redno uporabljamo tiste tehnike, ki smo jih uporabljali, ko smo svoje možgane odvajali od starega vzorca.

Glede na vaše zgornje pisanje je zelo očitno, da si neki stari vedenjski vzorci že spet poskušajo vtreti pot in vas obvladovati.
TO JE NEKAJ ČISTO NORMALNEGA! In to govori samo to, da je bilo premalo skupnega dela s psihiatrom, in/ali pa, da ste prekmalu prenehala z ustreznimi vajami, terapijo.

Če vas takšno vedenje preveč moti, ustvarja prehudo bojazen, strah, tesnobo, potem vam priporočam, da začnete ponovno izvajati terapije.

Priporočala bi vam tudi, da ne prenehate takoj, ko se DOBRO ali BOLJE POČUTITE: TO ŠE NE POMENI, da že obvladujete svoj vedenjski vzorec. Obvladovala ga boste, ko se ne bo več pojavljal vsaj eno leto! Pa tudi to še ne pomeni, da sedaj čisto obvladujete svoje telo in svojo okolico.

Naučite se izvajati vaje, tehnike redno in naj postanejo del vašega tedenskega vsakdana, tako kot je umivanje zob, ali tuširanje.

Spodaj sem vam pripela intervju za MedOverNet, ki govori o težavah, ki si jih lahko pridelamo, ali katere lahko popolnoma obvladujemo. In to je odvisno samo od tega, ali to res hočemo, ali imamo toliko volje, želje, da se težave znebimo.

Poskusite ponovno NADALJEVATI TAM kjer ste pred časom nehala. In ne prenehajte vsaj eno leto. Boste videla, da se vam te grde navade (vaše večno načrtovanje, preverjanje...) ne bodo več pojavljale. Če pa se bodo samo nakazale, boste vedela in znala kako ukrepati!
Poskusite, vesela bom, če mi boste ponovno pisala,
lp m
http://www.youtube.com/watch?v=GqnhhNab ... ure=relmfu

Pozdravljeni!
Res najlepša hvala za takšen obsežen odgovor. No, glede psihiatra - obiskovala sem ga dobro leto, vendar enkrat mesečno. Ampak vseeno, moram reči, da mi je pomagal. Začela sem bolj razmišljati o sebi, kako je prav, da delujem v okolici (npr. če želiš nekaj narediti zase to še ne pomeni sebičnosti). Samo dejansko pa nikoli se nisem pogovarjala o spremembi navad. Namreč ura naj bi mi predstavljala neko oporo, ki mi je bila v otroštvu vzeta. Sicer sama na to nisem nikoli pomislila. Situacija je bila taka, da sem dobila mlajšega brata in kar naenkrat se je vsa pozornost odmaknila od mene. Ampak meni je to odgovarjalo, všeč mi je bilo, da nisem več tista punčka, ki si zasluži pozornost. In tako torej, naj bi se začela sama opirati na uro, v pomoč. Po dobrem letu pa naj bi se spremenila. Najbrž sem se res, že zato, ker mi je nekdo rekel, da sem na pravi poti in me usmerjal. Predvsem pa, vsaj jaz tako menim, sem sprejela, da takšna sem in da ima vsak kakšno posebnost, ki je mogoče malo čudna. Ampak, ja...kakor ste rekli glede tega mojega preverjanja - poskusila bom z "odvajanjem". Poskusila si bom najprej sama pomagati, si sama poskusila izbiti iz glave to. Drugače sem še študentka in me najbrž to "stresno življenje" nakako še bolj spodbuja k preverjanju (tudi sorodnik je zelo natančen in mora imeti vse pod kontrolo, večkrat sem že slišala, da sem čisto "po njem", ker imam rada red).
Vesela sem vašega odgovora in pa vašega nasveta!
Upam, da mi uspe

Lep pozdrav!

Pozdravljena,

sedaj, ko ste malo več napisala o sebi, vam lahko samo pritrdim. Res imate najbrž "po stricu" podedovano natančnost. To je prirojeno in ni nič hudega. Od vzgoje je bilo potem odvisno "kako zelo redoljubna" boste. Vsakemu prvorojencu ob rojstvu bratca ali sestrice starši "pridelamo" neko frustracijo. kako močna bo, je odvisno od njegovega podedovanega značaja (stričevi geni) in potem vpliva okolice (šok ob rojstvu otroka in kako starši reagirajo na oba otroka). VSI MI SMO TO DOŽIVELI, in vsi mi starši smo ob rojstvu otrok naredili kakšno napako (saj tudi starši nosijo iz svojega otroštva svoje frustracije). Čim bolj se tega zavemo in razumemo, manjše napake delamo na otrocih, ali pa, ko jih delamo, jih lahko popravljamo in otrokom to razložimo.

Za vas je odlično, ker ste še tako mlada in imate možnost, da to razumete in sprejmete. Potem boste ob lastnih otrocih že vedela, kje so vse tiste pasti, ki jih boste naredila in jih boste lahko tudi popravljala. Lahko boste tudi svojim otrokom na preprost način razložila; tako da ne bodo prestrašeni in izgubljeni, ko bodo odraščali in se jim bodo dogajale "čudne stvari".

Res vam ni potrebno ponovno k psihiatru, saj ste očitno SLIŠALA, kaj vam je sporočal. Upoštevajte njegova navodila.

Zelo preproste in zelo učinkovite vaje so meditacije, joga, avtogeni trening, ali samo počasno globoko dihanje - vsak dan, ene 15-20 minut.
Še posebej takrat, ko začutite bojazen, strah, nervozo - takrat se ustavite in globoko počasi zadihajte, vsaj 20 globokih vdihov in izdihov. Poskusite MISLITI NA NIČ, ampak samo na to mirno počasno dihanje. Zato, da možgane preusmerite na druge misli. O tem sem veliko že pisala. To so tiste najboljše vaje, da možgane preslepimo in odvadimo starega vedenjskega vzorca (pozabili jih ne bodo nikoli!). Da se naučijo novega vzorca - sproščanja in preusmerjanja toka misli. Zelo laično povedano: na tak način splakujete možganske cunamije.

Za karkoli se boste odločila, bo dobro. Najvažnejše je, da si izberete tisto tehniko, ki je vam najbolj všečna, vam prija (tudi vsaka obleka vam ni všeč, pa so v bistvu vse obleke lahko dobre). SAMO ZAPOMNITE SI (tako kot smo morali delati domače naloge vsak dan), katerokoli vajo boste izbrala, delajte jo najmanj 4-krat tedensko. Zato, ker tako vaje velikokrat v tednu ponavljate in možgani si to zapomnijo, se naučijo in sprejmejo nov vzorec. Če delate premalokrat, pa pozabljate, pa potem z daljšimi časovnimi presledki že spet začnete - to za možgane ni dovolj. Vmes pozabijo, ali je premalo signalov, da bi si začeli "zapomnjati".

Želim vam veliko lepega, m

Bom poskusila eno izmed teh vaj.


Hvala za vaš trud in nasvete!

Lep pozdrav!

Lepo bodite, m

Pozdravljeni! Sem hipohonder začetnik ali pa ne? pred dvema letoma sem dobila prvi panični napad čez nekaj dni drugega nato tretjega nato se je končalo sprožila mi ga je vrtoglavica in sem se vstrašila da je kaj narobe z mano... v tistem času sem zelo dosti prebirala o nasvetih za mamino bolezen,ki se ji je slabšala kot veste pa prebereš marsikaj. Ena od zdravnic mi je predlagala slikanje vratne hrbtenice tam so slike pokazale da imam 4 in 5 vretence preblizu in da se mi lahko moti tudi od tega zato sem se delno pomirila, strah pred novim napadom pa še vedno ni popolnoma popustil. Nato sem zanosila in bila v strahu da nebi šlo kaj narobe, naj povem da sem imela prvi porod predčasen nato pa dve neuspeli nosečnosti skoz sem čakala da pridem čez tisti teden tisti mesec rodila sem na rok:) zdaj me pa lovi strah pred boleznijo ,moje telo me verjetno hoče pretentat da bi se ustrašila in sprožila paniko in ne bo me...moti pa me to da me moji možgani nočejo osvoboditi misli, pri vsem tem mi pomaga partner ki me včasih postavi na realna tla mi da argumente.Rada bi še povedla da se bližam starosti moje mame,ko je zbolela za rakom v nultem stadiju in bila uspešno operirana in po dvajsetih letih se ji še ni ponovil. kot da se bojim, da bi lahko zbolela tudi jaz in nebi pravočasno ugotovila...aja, pa tudi moj oče non stop nekaj paničari tak da imam nekaj aksioznosti tudi privzgojeno. Moti pa me to ker pred paničnim napadom nisem bila neki paničar tudi prezgodnji porod sem sprejela z vso mirnostjo z mislijo da bo itak vse vredu zdaj pa me bašejo takšne stvari ki nimajo niti ene osnove kar namislim si. Mislite da si lahko sama pomagam ali je edina rešitev psihoterapevt,zdravniški servis ali tablete? Naj povem da sem v dveh letih imela tri panične napade in da se jih več ne bojim sem aksiozno hipohondrična. hvala za vaš odgovor že vnaprej.

Pozdravljena,

ja, vse kar ste zapisala, kaže prav na to, kar stroka že dolgo opozarja. Stres na stres na stres na.... in z leti se jih nabere toliko, da vaši možgani ne zmorejo več energetsko obdelovati vseh dražljajev. Simptomi, ki ste jih opisala, so tipični simptomi, posledice stresnih dejavnikov. Ravno tako ste po rojstvu otroka. Sama nosečnost, porod in potem skrb za otroka je še dodatno hudo energetsko izčrpavanje organizma. Zato je za mlade mamice, nosečnice tako tipično, da imajo težave, ali z depresivnostjo ali anksioznostjo.
Vi pa imate še dodatni strah - kaj če zbolim kot moja mama. In ta črv vas ravno tako izčrpava.
Vedno je odvisno od vas same, ali lahko to izpeljete sama, ali boste potrebovala pomoč. Če ste dovolj močna, in ker pred tem niste imela teh občutkov, potem bi se lahko sama, brez pomoči tabletk in zdravnikov, rešila te tesnobe, panike, strahu,..... Če pa ste vseeno negotova, potem vam en obisk psihoterapveta ne bi čisto nič škodil. Dobila bi samo povratno informacijo, podatek, da čisto pravilno razmišljate in da ste resnično samo "pridelala" vse te strahove.

Vse te strahove pa lahko odpravite, če začnete načrtno skrbeti za ponovno "energetsko polnjenje" vaših možganov:
- Da se naučite in potem redno izvajate tehnike dihalnih vaj (med procesom tesnobe, in potem vsak dan pred spanjem). Najbrž ste že prebrala, kako se te tehnike izvajajo in kao dolgo in kolikokrat na teden ( vsaj 15 do 20 minut, in vsaj 3 do 4 krat na teden)
- Da se dnevno gibate in da imate tedenski ritem rekreacije
- Da skrbite za vsakodnevno spanje ob istih urah (to je za možgane zelo zelo pomembno)
- DA popijete dnevno 2l navadne vode - tekom celega dne pijte veliko vode (vsakokrat ko pijete, popijte naenkrat vsaj 2dl vode)
- Da uživate manj slano hrano, manj živalskih maščob, sladkarij, kave, gaziranih pijač, pekočih začimb....
- Da uživate veliko zelenjave, sadja, oreščkov, suhega sadja, riža, kaš, neprocesirane hrane
(Ali bi poskusila tudi z dodajanjem Cellfooda? V začetni fazi bi vam nudil tisti energetski manjko, ki ga vaši možgani tako močno izražajo?)

Mogoče se vam zdijo moji napotki neumni in brez veze. A verjemite mi, da si z načinom življenja pridelamo lahko dobro ali slabo. Spodaj sem vam pripela članek* znane ameriške univerzitetne klinike Mayo Klinika, ki je pokazal, kaj vse si pridelamo s stresnimi dejavniki. Vsak organizem za svoje delovanje potrebuje hrano, vodo, zrak in gibanje. In vsak organizem potrebuje (zaradi svojega genskega zapisa, podedovanih lastnosti) malo drugačno hrano in malo drugačno gibanje, sproščanje, spanje. In če to upoštevate, potem lahko odpravite takšne tegobe, kot ste jih vi opisala. A nič se ne zgodi takoj. Naš organizem dela po svoji biološki uri in mu je vseeno, kaj bi vi radi. Ko mu daste čas, ki ga potrebuje (to pa so meseci, in to vsaj 6 do 8 mesecev!!), potem vam bo pokazal, kako zelo je lahko prilagodljiv. ŠE POSEBNO MOŽGANI!

Če vam česa nisem dovolj jasno napisala, me lahko ponovno vprašate, pa bova poskusili najti odgovor.
Lp m

*Simptomi stresa: kako vplivajo na telo, počutje in vedenje
Virusi, ki si sledijo eden za drugim, prihajajoča pomlad in z njo pomladna utrujenost, konec počitnic in daljše obdobje napetosti v službi, doma,.... Vse to je stres za naše telo in um!

Prav STRES je največji krivec našega OBČUTJA, POČUTJA in VEDENJA. Šele ko znamo prepoznati simptome stresa,takrat jih tudi lahko nadzorujemo. Lahko vplivamo na naš visok krvni pritisk, bolezni srca, delovanje možganov,debelost ali diabetes.

Simptomi stresa lahko vplivajo na naše zdravje, pa čeprav se tega niti ne zavedamo. Največkrat menimo, da je neka bolezen vzrok za glavobol, pogosto nespečnost, zmanjšano produktivnost.
A STRES je v resnici največji krivec za tovrstne tegobe.

Običajni učinki stresa ...
... Na naše telo
• glavobol
• mišični krči, bolečine
• bolečina v prsih
• utrujenost

... na naše počutje
• manjši libido
• slabost
• nespečnost
• tesnoba
• nemir, strah
• slabša motivacija, zbranost
.
... na naše obnašanje
• jeza, razdražljivost
• žalost, depresija
• prenajedanje ali anoreksija
• izbruhi jeze
• odvisnost od drog, alkohola
• nikotina
• odsotnost, apatija, malodušje
Vir: American Psychological Association's "Stress in America" report, 2010

Simptome stresa lahko uspešno nadzorujemo, ko v svoj bioritem uvedemo vsakodnevno redno:
• Fizično aktivnost
• Tehnike sprostitve, ali meditacijo, ali yogo, ali tai chi
• Pravo dozo spanja in počitka vsak dan ob približno istih urah
• In seveda zdravo raznovrstno prehrano večkrat na dan a v MAJHNIH KOLIČINAH. Naučimo se uživati hrano tako, kot da bi »stradali« hrano.

Pozdravljeni: Tudi jaz vas prosim za mnenje;stara sem 39 in pred mesecem dni sem imela precej stresa v službi.Tudi pred tem,partner..pred 5 leti dva samomora v družini;otroštvo težko...No zgodilo se mi je,da sem kar naenkrat ko sem se peljala v službo izgubila orentacijo,pot mi je bila neznana,ustasila sem se kje sem,kot bi izgubila spomin bilo je grozno vedla sem da moram v službo pa nisem vedla,če bom prišla.V službi se mi je to ponovilo,drug dan isto samo ne tako hudo kot prvič;nato so me poslali na nevrološko tam pa ugotovili depresijo,izčrpanost in krajvno zmedenost,neorientiranost.Bila sem v bolniški hodila na sprehode in stanje se je izboljšalo,imam tudi antidepresive,podvojila sem jih.Težava se je začela v službi,ker me je šef klical kdaj pridem pisal...nisem mogla dat službe iz glave in se sprostiti;zato sem popustila in sem spet v službi.Danes je en teden,od kar delam stanje je slabše ne morem se umiriti nimam obstanka,tišči me v prsih,spoh pa me moti to ker VEDNO razmišljam kaj bo naprej..ne živim za danes.Prosim pomagajte! Hvala za hitr odgovor

Pozdravljena,

res ste izčrpno napisala vse svoje težave, zato vam lahko rečem, da ni čisto nič nenavadno, da je bilo enkrat (to je, ko se prvič niste zavedala, kje se vozite, kje ste...) vašim možganom preveč. V vseh letih ( vsaj dobrih dveh desetletjih) ste bila pod neprestanimi stresi. Iz stresa v stres padate zadnja leta. Možgani niso čudežni in za delo, ki ga morajo opraviti trošijo ogromno energije. In vaši možgani morajo te stresne dražljaje vsa leta obvladovati, nanje odgovarjati. Za to potrebujejo ogromno energije. ( Vi s svojimi možgani počnete to, kar počne nekdo, ki ves čas zelo pritiska na gas in hoče voziti v najvišjih prestavah in najhitreje ves čas. In potem avto tuli in bencin kar teče v motor....). Vaše telo pa ni sposobno tako hitro nadomeščati in dodajati še in še celičnega goriva (ATP). Zato se vključijo alarmne lučke v možganih (goriva v rezeroarju ni več!!). In te lučke so v bistvu različne oblike simptomov - kažejo se pa lahko na posameznih organih, na počutju in na vedenju( sigurno ste v enem od mojih predhodnih odgovorov videla to tabelo? spodaj vam jo bom še enkart pripela). IN VI STE ČUDOVIT PRIMER TEGA, KAKO VAS MOŽGANI OPOZARJAJO, VAS KLIČEJO NA POMOČ: ustavi se, ne zmoremo več!

Z antidepresanti, anksiolitiki lahko samo prikrijete vaše simptome. VZROKA ne morete odpraviti. S temi pomirjevali, na dolgi rok (leta) samo povečujete št. tabletk, simptomatika bo enkrat ponovno "ven udarila" in to še močneje.

Osebno bi vam predlagala, da se težave (ALARMA M OŽGANOV!!) lotite kompleksno. To pomeni, da se
- najprej ozaveste in se slišite, da ste sama sebi največji sovražnik, če ne boste nekaj v življenju spremenila.

Ker ste precej čuteče bitje, vas vsi čustveno stresni dejavniki zelo STRESEJO, možgani so pod hudim pritiskom. Zato vam predlagam, da začnete vsakodnevno miriti vaše možgane.
To pomeni, PREUSMERJATI TOK MISLI!!!
Možgane je potrebno prhati, vsak dan!! S toliko stresnimi dražljaji, se vaši možgani vsakodnevno "zapackajo" s celo goro stresnih hormonov, ki za seboj puščajo veliko celičnih smeti in čisto prazen rezervoar ATP-goriva. To prhanje, preusmeritev misli pomeni samo, da MOŽGANE PRISILITE, DA PREUSMERIJO TOK DRAŽLJAJEV/MISLI iz stresa v nekaj mirnega, spokojnega - to omogoča tvorbo hormonov sreče in s tem mirnost- pokoj možganov (takrat ne trošijo tolikšnih količin energije).

Najbolj enostavna oblika pomiritve - preusmerjanja toka misli je mirno globoko dihanje ( druga oblika je joga, meditacija...)
SEVEDA VAM NE BO LAHKO prvih nekaj mesecev!!
ZATO vedno predlagam, da se odločite, da boste to res počela.
Da veste, da bo prvih 6 mesecev hudo, ker bo to za vas velikanski napor (kar tudi je).
Da se zavedate, da morate to mirno globoko dihanje početi VSAK DAN, 2- krat dnevno! SAMO en dan v tednu si lahko vzamete odmor!!
In ker bo na začetku zelo težko (možgani se vam bodo upirali, saj so že leta navajeni biti ves čas v stresu), vam toplo priporočam:
zjutraj in zvečer si vzemite samo 10 minut časa. Bodite sami v sobi. Prižgite si glasbo, ki vas zelo pomirja (boža vašo dušico). Vlezite se na tla, SPROSTITE SE, in začnite mirno vdihovati in izdihovati. Pri tem glejte in mislite samo na vdihe in izdihe. NE BO LAHKO, ker vas bodo možgani poskušali prelisičiti. Vse misli, ki se vam bodo podile poglavi, jih mirno, potiho, nežno odstranite. Lahko jim rečete. sedaj niste na vrsti, malo kasneje se bom ukvarjala z vami. IN DIHATE DALJE.... 10 minut!! Vsak dan.

Čez nekaj mesecev vam to dihanje ne bo več tako težavno, potem je potrebno podaljšati ta čas umirjanja možganov. Ti prvi meseci so šele UČENJE možganov nove veščine. Šele po nekaj mesecih, ko boste zmogla vsaj 20 do 30 min mirno dihati, šele sedaj se bo začel pravi čas prhanja in pomirjanja možganov.
Kronični stres - popolno izgorelost ste si pridelovala deset in deset let, saj ste možgane dobro trenirala te stresne veščine. Zato je zelo normalno, da boste za učenje nove veščine potrebovala vsaj eno do dve leti. VSE BO ODVISNO od vas, vaše volje, motivacije (ali res hočete) in s tem redoljubnosti, potrpežljivosti in vztrajnosti. NI JE TABLETKE NA SVETU, ki bi vam lahko odpravila vzroke vaših težav!!

Ker pa je v začetni fazi res hudo, ker se bodo možgani zelo upirali spremembi (ker so energetsko izčrpani!!), bi vam predlagala, da začnete uživati Cellfood kisik za življenje. Ta vam bo prav v teh prvih mesecih in letu pomagal, da bo telo in možgani sposobno tvoriti dovolj energije. Tako bo za vaše možganske celice manj naporno in se ne bvodo s tako silo upirale preusmeritvi toka misli. Če vas zanima in bi rada vedela, kako nj ga sploh začnete uživati, lahko pišete na [email protected], ali pokličete na 031278381.

Res vam toplo, toplo priporočam, da ukrenete nekaj v to smer, sicer si boste nakopala resne degenerativne poškodbe in kronična obolenja. Ravno prav ste stara, da telo ne bo več sposobno nekako obvladovati te "možganske cunmije stresnih hormonov".
Premislite, pa se lahko še bereva,

lp m

*Simptomi stresa: kako vplivajo na telo, počutje in vedenje

Prav STRES je največji krivec našega OBČUTJA, POČUTJA in VEDENJA. Šele ko znamo prepoznati simptome stresa,takrat jih tudi lahko nadzorujemo. Lahko vplivamo na naš visok krvni pritisk, bolezni srca, delovanje možganov,debelost ali diabetes.

Simptomi stresa lahko vplivajo na naše zdravje, pa čeprav se tega niti ne zavedamo. Največkrat menimo, da je neka bolezen vzrok za glavobol, pogosto nespečnost, zmanjšano produktivnost.

A STRES je v resnici največji krivec za tovrstne tegobe.

Običajni učinki stresa ...
... Na naše telo
• glavobol
• mišični krči, bolečine
• bolečina v prsih
• utrujenost

... na naše počutje
• manjši libido
• slabost
• nespečnost
• tesnoba
• nemir, strah
• slabša motivacija, zbranost
.
... na naše obnašanje
• jeza, razdražljivost
• žalost, depresija
• prenajedanje ali anoreksija
• izbruhi jeze
• odvisnost od drog, alkohola
• nikotina
• odsotnost, apatija, malodušje
Vir: American Psychological Association's "Stress in America" report, 2010

Simptome stresa lahko uspešno nadzorujemo, ko v svoj bioritem uvedemo vsakodnevno redno:
• Fizično aktivnost
• Tehnike sprostitve, ali meditacijo, ali yogo, ali tai chi
• Pravo dozo spanja in počitka vsak dan ob približno istih urah
• In seveda zdravo raznovrstno prehrano večkrat na dan a v MAJHNIH KOLIČINAH. Naučimo se uživati hrano tako, kot da bi »stradali« hrano.

Hvala lepa za tako hitr odgovor,bom za zacetek meditirala vsak dan..kaj pa mislite o psihoterapevtu to mi je predlagala zdravnica:lp

Osebno bi vam bolj predlagala psihologa-terapevta kot pa psihoterapveta. Ti največkrat prehitro nudijo pomirjevala, antidepresante,.... Psiholog se pa najprej pogovarja z vami in poskuša skupaj z vami ozavestiti vas, kateri del vašega načina življenja in vedenja prav vam škoduje. To je potem začetek, da zavestno začnete obvladovati vse psihološke, okoljske stresorje. Terapije za obvladovanje teh stresnih dogodkov so pa ti pogovori s psihologi, potem meditacije, joga, in enostavno globoko mirno dihanje (tako kot sem vam opisala zgoraj).
Na tak pogovor greste lahko, enkrat, dvakrat, ali se celo dogovorite za nekajkratne seanse. A VEDNO JE VSE ODVISNO OD VAS: Ali ste pripravljena slišati, kateri stresorji vam škodujejo in da jih morate dnevno obvladovati.

lp m