Najdi forum

Jemanje antidepresivov

Pozdravljeni,

pred dvemi leti sem začela z jemanjem Paroxat tablet zaradi paničnih napadov in tesnobe. Situacija se je izboljšala in sem hotela prenehati z jemanjem, vendar so bili odtegnitveni simptomi premočni, čeprav sem zmanjševala dozo. Oglasila sem se pri osebnem zdravniku in mi je zamenjal zdravilo Paroxat za Ecytara. Jemala sem jih tri mesece in začela sem z zmanjševanjem. Močno sem si želela prenehati jemati tablete in sem sedaj vztrajna že dva tedna, s tem,da imam še vedno čudne občutke, še vedno sem omotična, vendar z vsakim dnem vse manj. Vendar mi zgleda kot, da pozabljam, zgodi se, da hočem kaj naredit pa v minuti pozabim kaj sem nameravala. Opazila pa sem,da mi tudi srce velikokrat začne hitreje biti, tudi v mirovanju pa ne vem kaj bi to bilo, to mi je najbolj obremenjujoče in me zanima kako se, da to ustavit. V glavnem mi je moteče in mi zgleda, kot, da mi se celo telo trese od razbijanja srca. Drugače se pa vredu počutim in mislim,da ni več nobene potrebe po zdravilih, naučila pa sem se kako se spoprijemati s stresom. Sem taka oseba,da me večinoma drugi spravijo ob živce, če kaj naredijo kot je zmenjeno in sem tudi hitro vzkipljiva. Boljše pa je kot je bilo pred časom, vendar grem tudi sama sebi na živce s takimi izpadi. Kako se da malo umiriti situacijo?? Rada bi se znebila moje vzkipljivosti. 🙂

Hvala na odgovoru,

lp.

Pozdravljena,

saj ne boste huda, če najprej naredim mali uvod?
Mogoče zato, da bom jaz imela občutek, da me boste pravilneje razumela?!

Mi ljudje smo si med seboj zelo različni. Dobro vemo, da imamo eni slabe lase, drugi zelo dobre. Dobro vemo in ZNAMO imeti pod kontrolo take slabe lase. Vemo, da, če slabe lase pravilno negujemo, jih umivamo s pravimi šamponi, jih pravilno strižemo in potem pravilno oblikujemo in uporabljamo lake in vse ostale pripravke, losjone, kreme, maske,…..- da so takšni lasje lahko enako lepi in ubogljivi, kot tisti, ki so po naravi takšni. VENDAR takšne slabe lase moramo negovati ves čas, vse življenje. Če prenehamo, potem se kmalu – po nekaj pranjih, vrnejo nazaj v tisto svojo naravno (nam dedno pogojeno) obliko, teksturo in tako videz.
ENAKO velja čisto za vse na našem telesu. Od mišic, delovanja srca, možganov, imunskega sistema,kosti, kože,……. IN V TO JE VKLJUČEN TUDI KARAKTER, naš vedenjski vzorec.

Nekateri smo po naravi bolj zaprti, plahi, drugi bolj odprti, razdražljivi. Veste, da so že stari Grki delili ljudi na sangvinike, kolerike, flegmatike in melanholike – glede na njihov vedenjski vzorec – kako hitro reagirajo, kako se odzivajo na neke zunanje dražljaje.
Ta naš vedenjski vzorec je vedno posledica delovanja naših možganov. Možgani iz okolice sprejemajo dražljaje in nanje potem odreagirajo. V bistvu se v možganih oblikuje navodilo, kaj mora naše telo narediti ob točno določenem dražljaju iz okolice. Telo se “samo s sabo” pogovarja – komunicira (to so ta navodila, ki jih možgani dajejo ostalim organom). ta navodila se po telesu prenašajo s pomočjo veliko različnih kurirjev Ti kurirčki so v bistvu vsi hormoni, pa cela serija peptidov, nevropeptidov in še veliko molekul, ki jih niti še ne poznamo (mogoče niti ne vemo, da obstajajo).

Ko se rodimo, še nimamo razvitega tega vedenjskega vzorca ( ali cele te komunikacijske mreže). Imamo samo potencial – možnost kaj se lahko razvije. Od okolice, ki bo na dojenčka začela vplivati, pa je odvisno kako dobro bo ta dojenček lahko izkoristil svoj potencial (tako kot slabi lasje. ker jih pravilno negujemo, lahko razvijemo zelo lepe lase). To pomeni, kako bo začel razvijati svojo komunikacijsko mrežo ( kakšne hormone bo razvijal, da bo telo lahko odgovarjalo na dražljaje iz okolice). Pri popolnoma enakih dražljajih iz okolice , se pri bolj koleričnih ljudeh (kot ste opisala, med te sodite tudi vi) vedno možgani odzivajo malo drugače kot pri flegmatičnih ali melanholičnih (žalostni, bolj pasivni ljudje) ljudeh. Z leti, s tem ko odraščamo in ker vedno dobivamo iz okolja v katerem živimo, enake dražljaje, se nam ti komunikacijski vzorci globoko vsidrajo v naše možgane. Ti komunikacijski vzorci postanejo rutina – naš vedenjski vzorec.

Bolj ko smo pod stresi, bolj naši možgani uporabljajo star – preverjen vedenjski vzorec, kako reagirati na nek stres. Ta reakcija, pa je sedaj pri koleriku vedno hitro odzivna in zelo burna. Večkrat ko se mu to zgodi, burneje reagira. Vsaka taka reakcija na dražljaje iz okolice pa potrebuje ogromno energije zato, da lahko možgani dajo navodila celi verigi žlez, katere kurirje (hormone) morajo tvoriti, da bo telo lahko izvedlo odgovor. In če se te kolerične reakcije vrstijo ena za drugo, nekajkrat dnevno in potem leta in leta – to pripelje organizem v kronično pomanjkanje energije in hkrati v večno “vzburjeno” stanje. Ker je to “vzburjeno” stanje v bistvu tista rutinska, ustaljena komunikacijska pot vaših možganov.

In tako padete v vrtinec, začarani krog večnega vzburjenega stanja, kroničnega pomanjkanja energije. Vaše telo vam to tudi sporoča. Samo, da telo ne more govoriti, sporoča pa vam v obliki veliko različnih siptomov, ki se odražajo na delovanju vašega telesa ( alergije, bolečine, vnetja, manjša odpornost, plitko dihanje, stiskanje v prsih, občutek, da vam celo telo drhti – da ste v resonanci, aritmija,….), potem na vašem počutju ( anksioznost, tesnoba, strah, panika, nespečnost, ali spanje, utrujenost ali razdražljivost, slaba koncentracija, pešanje spomina,…) in pa tudi na vašem vedenju – vedenjskem vzorcu (začnete pretirano jesti ali pa zgubite apetit, pretirano kajenje, pitje alkohola, žuranje, razdražljivo neprimerno vedenje,grobost,....).

To so vse samo signali, sporočila vašega organizma, da ne zmore več. “Pridelala” pa ste si jih zaradi vašega značaja in dražljajev iz okolice. Značaja ne morete spremeniti (tako kot slabe lase), lahko pa vplivate na to, da dražljaji iz okolice, ne bodo več povzročali takšnih težav.
V medicini vam poskušajo pomagati s tem, da vam nudijo antidepresive ali anksiolitike, različne oblike pomirjeval. S tem poskušajo vplivati na delovanje vaših možganov, da bi ne dajali več tako “razdiralnih” navodil – poskušajo vplivati na tvorbo vaše komunikacijske mreže (vseh tistih hormonov, ki potem nosijo po telesu navodila, vendar se ob tem troši ogromno energije). To je po eni strani dobro, a vsa ta pomirjevala imajo tudi stranske učinke zato, ker jih dobivate v visokih dozah in kar nekaj časa. Telo se nanje navadi.

VEDNO je boljši način, ko se ozaveste, ko sprejmete dejstvo. To pomeni, ko sprejmete, zakaj sploh reagirate tako kot reagirate. In potem, da si želite spremeniti svojo komunikacijsko mrežo – vedenjski vzorec. TO SPREMEMBO LAHKO NAREDIMO ČISTO VSI! In to zato, ker imajo naši možgani ogromen potencial (v biologiji, nevrofiziologiji temu pravimo nevroplastičnost.Ali veste, da imamo izrabljenih samo ene 15% vseh možganov. Torej je še možnosti vsaj 4-krat več, da se česa novega naučimo, da stare navade pozabimo in se naučimo novih.) V naših možganih se s tem vedenjskim vzorcem oblikujejo ustaljene poti reagiranja na dražljaje. To je tako kot avtoceste in regionalne ceste. Če pa so te poti za nas slabe, bi jih lahko spremenili. Poiskali v naših možganih nove poti in tako izoblikovali nove komunikacijske mreže – nove avtoceste. In tako nove vedenjske vzorce! SAMO, nič se ne naredi v enem mesecu. V šolo smo hodili kar nekaj let, da smo se naučili pisati in brati. ENAKO VELJA, ko želimo PREOBLIKOVATI, se NAUČITI novih navad. Najprej moramo izbrisati – potisniti v pozabo stare komunikacijske navade, in izoblikovati nove. IN POTEM JIH MORAMO redno vzdrževati, sicer bodo naši možgani že spet potegnili ven tiste stare ustaljene navade (ker smo s tistimi navadami živeli in delovali dlje kot s temi novimi).

KO ZAČNETE s spremembo, je zelo težko. Ker se telo, možgani upirajo. Pa še energetsko ste čisto izčrpani. Zato vam v medicini nudijo možnost pomirjeval. A samo v začetni fazi. ISTOČASNO bi morali začeti s spremembo v svojih navadah. (Ne vem, če so vam jih pokazali, vam jih razložili.) Če niste ničesar naredila s spremembo vedenjskega vzorca, potem se bodo vaše težave enkrat že spet ponovile. In to zaradi energetskega izčrpavanja telesa, ker bo vaše telo ob določenih stresih popolnoma enako reagiralo – vključilo svojo ustaljeno komunikacijsko mrežo.

Iz vašega pisanja sem razbrala, da ste si že precej opomogla, da ste že 14 dni brez tablet, a da so stranski učinki pomirjeval prisotni. To je vse zelo normalno, saj ste še vedno zelo energetsko izčrpana in še vedno pod vplivom delovanja pomirjeval.
Ali bi poskusila s Cellfoodom? Povrnil bi vam ta energetski minus, s tem bi se tudi ta omotičnost, raztresenost in pozabljivost zmanjšala. Tako bi se tudi možganske celice regenerirale in bile sposobne tvoriti zadostne konc. ATP, tako ne bi več tako “kolerično” reagirala na dražljaje iz okolice.

A to ne bo dovolj, če bi želela obvladovati svojo prirojeno razdražljivost. Ker ste kolerik po naravi, bi bilo dobro, ko bi se naučila kako imeti “pod kontrolo svojo hitro jezo, razdražljivost”. Lahko jo obvladujete (tako kot slabe laske), če jo boste pa zanemarjala ali omalovaževala, potem vas bo še kdaj v življenju enako presenetila.
Zelo pomembna je:
-prehrana – iz hrane lahko celice delajo peptide, zato je zelo pomembno kakšna hranila vnašamo v telo. In za kolerika najbrž ni dobro, da poje in popije veliko poživil, maščob, sladkorjev – vseh tistih hranil, ki v bistvu v telesu omogočajo tvorbo “koleričnih” hormonov ,peptidov.
Tako vam predlagam, da (in še posebej, ko ste v stresnih pogojih!!!) ne jeste veliko sladkorjev, procesirane hrane, živalskih maščob, gazirane, sladkane pijače, kav in črnih ter zelenih čajev, mlečne čokolade, testenin,…..
ZELO VAM priporočam, da popijete dnevno veliko NAVADNE VODE ( vsaj 2litra!). Voda je v organizmu glavni prenašalec molekul , je glavni komunikator, zato je zelo pomembno koliko dobre vode ima naše telo na razpolago.

– redno tedensko gibanje – hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, aerobika, pilates (vsaj 3-krat tedensko po cca 1h)

– redno dnevno SPROŠČANJE – da se vaši možgani naučijo sproščati in “pozabljati-odplakniti” vse tiste viharje, ki povzročajo pri vas takšne dražljaje. Sproščamo se vsaj 15 do 40 minut, dobro je popoldan, proti večeru, pred spanjem. To so joga, meditacije, ali samo mirno globoko dihanje in MISLITI NA NIČ (to ni enostavno, velikokrat se moramo prisiliti, da nam misli ne uidejo.. zato je dobro ob tem dihanju, poslušati mirno nežni glasbo ali nekoga, ki nam mirno pripoveduje kaj naj počnemo. Zato obstajajo razne kasete, CD,...)
POZOR: Kadar smo v stresu – ko bi “eksplodirali”, takrat se ustavimo in GLOBOKO ZADIHAJMO (dihajte goloboko in MISLITE samo na dihanje – vdihnite in izdihnite vsaj 15 do 20-krat), ŠELE POTEM ODREAGIRAJTE!!!

– zelo pomembno je hoditi spat ob isti uri in spati vsaj 6 do 8 ur! Samo v spanju lahko možgani dokončno regenerirajo in reprocesirajo sami sebe.

In seveda, se ne zgodilo takoj, jutri. Do prvih sprememb boste prišla v nekaj mesecih. V enem letu pa boste ugotovila, kako ste sposobna obvladovati svojo koleričnost in kako so pomirjevala in vse težave zaradi njih, že medla preteklost. Samo, če boste vztrajna, potrpežljiva in seveda, če boste verjela, da ste pripravljena to narediti za sebe. Vedno pomislite na Tino Maze. Veliko let, truda in dela je bilo potrebno. In to velja čisto za vse. In vsi mi bi lahko ogromno naredili za sebe. Obvladovali svoje pomanjkljivosti, saj nam telo to omogoča (nevroplastičnost). Samo premalo vemo in premalo se zavedamo.
Poskusite, verjemite mi, da lahko uspete in še komu pokažete, kaj vse se lahko naredi.

lp m

New Report

Close