Med.Over.Net

Izgorelost

Burn out sindrom, izgorelost zaradi dela, adrenalni zlom, anksioznost in depresija v povezavi z izgorelostjo in zdravljenje izgorelosti. Kakšni so znaki, kako ukrepati v različnih stopnjah izčrpanosti in o posledicah izgorelosti. Kdo ima predispozicije za izgorelost in o preventivi?

Psihični vzrok telesnih težav

Default avatar

vrašilkjdiof

Pogosto slišim, da ima marsikatera fizična težava psihične vzroke, češ, da je telo nekakšen pokazatelj psihičnih težav.

Kakšne so najpogostejše težave, ki jih pokaže telo, so pa psihičnega izvora? Kako se torej stres najpogosteje izraža?

hvala
Default avatar

misa komar

Pozdravljen-a,

res je, da je veliko fizičnih težav posledica stresnih dejavnikov. Stres VEDNO povzroča čustvene reakcije strah, paniko, žalost, bes, nemoč,.......In te čustvene reakcije so prvi signali našemu telesu, da se odzove na stres: da se brani ali da napada....Čustvene reakcije so signal možganom, da ve kakšno komando mora dati ostalemu delu telesa, da se bo lahko branil ali napadal (spodaj sem vam pripela članek o tem kako se odzivamo na strese in posledice ).

Stres je velik porabnik celične energije, zato naše telo energijo preusmerja v tiste organe, ki so prvi vključeni v reševanje stresa. To so najprej možgani in potem hormoni in imunski sistem. Ostalim organom pusti energijo, če jo ima dovolj. Če pa začne energije primanjkovati (to se zgodi, ko je telo dolgo pod stresom ali preveč pogosto), potem jo odvzame tistim organom, ki jih ne potrebuje (mišice, koža, kosti, prebavila,...). In po nekem času, začne primanjkovati energije tudi za možgane, imunski sistem...

In ko smo tako pod stresom dalj časa (tedni, meseci, leta!!), in telo ne more več dovajati zadostne količine ATP(energije) niti možganom, endokrinim žlezam in imunskemu sistemu, TAKRAT pa to začnemo čutiti kot :
- utrujenost, - malodušje ali razdražljivost, - glavobol, - vnetja in s tem bolečine, - alergije,
- zmanjšana odpornost
,......


Enim se kažejo najprej eni znaki, drugim drugi. To je odvisno od naših šibkih genetskih zasnov, zato je dobro pogledati svoje starše, stare starše in ugotoviti za katerimi boleznimi, ali kateri organi so pri njih prvi začeli kazati napake v delovanju (degeneracije, kronična obolenja). Velika verjetnost je, da smo od njih podedovali katerega od teh "šibkih organov".

TOREJ, ko postajamo utrujeni, zlovoljni, ali razdražljivi, bolj občutljivi, ko nas začne boleti glava, ali se pojavijo določena vnetja, alergije, smo ves čas bolehni.....to so v bistvu posledice stresa oziroma našega psihičnega stanja. Ob dolgoletnem stresnem dejavniku pa se iz teh prvih znakov lahko razvijejo kronična degenerativna obolenja in hitrejše staranje organizma.

Velikokrat si resnično sami "pridelamo" bolezni ali pa smo jih sposobni odpraviti. Ravno s pomočjo naše lastne psihe - moči naše volje, naše motiviranosti, želje. A predpogoj za vse to je, da naše celice lahko tvorijo dovolj ATP (energijo) in ob tem nevtralizirajo proste radikale in nerabne produkte.

lp m


Članek, ki sem vam ga obljubila:

Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!
Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!


Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres
1/ Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!

2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
• Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.


Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.



Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.







Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:

Organ Potek Posledica

Prebavila

Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!

Povišanje apetita in stalni občutek lakote

Koža in dihala
Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi


Imunski sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.

Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!


Krvožilni sistem
Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.


Upravljajmo stres!
• S stresi živimo ves čas!
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
• Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
• Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
• Vzpostavimo bioritem hranjenja!
Default avatar

vrašilkjdiof

Joj, najlepša hvala za izčrpen odgovor.
Default avatar

stevardess

Spoštovani!

Zelo dober odgovor in članek! Pa še resničen! Sama imam že vrsto let probleme, opažam oziroma ugotavljam, da vse na bazi stresa.

Začelo se je v srednji šoli (zdaj štejem 28 let), preobčutljivost na slabo oceno, posledica gastritis, ki me jezi že dobrih 10 let.
Na faksu me je "jezil" en profesor, po dveh letih sem se raje izpisala in prepisala, vendar je vse prišlo za mano, dobesedno.
Sledilo je obdobje "miru" ali kako se naj izrazim. Poročila sem se, sedaj končujem magisterij. Vendar me par let mučijo alergije na cvetni prah in pršice. Vse skupaj je precej neznosno, saj me glava zjutraj in dopoldan nenormalno boli v predelu čela (zraven še rinitis),
-želodec me jezi (izgubila sem precej kilogramov),
-zatekajo mi prsti na rokah in nogah, samo ob mrazu, vendar niso revmatologi odkrili nobene nepravilnosti,
-od lanskega leta imam močne migrenske napade z auro, situacije rešujem s tabletami Relpax,
-močni glavoboli so vsakodnevna stalnica,
-odkrito avtoimunsko vnetje ščitnice in hipotieroza, od novembra lani jemljem tablete, baje jih bom morala celo življenje,
-že več kot dve leti imam probleme tam spodaj, nonstop vnetja, bila na raznih pregledih, odkrito nič (sluznica ok, spolnih bolezni ni), vendar spolni odnosi sploh niso možni, pa bi rada zanosila,
-imunski sistem imam čisto okrnjen, sem preobčutljiva, večkrat jokam...

To bi bilo na kratko vse. Naj povem, da sem za vse bolezni bila napotena k specialistom (imam zelo vredu osebno zdravnico) in tudi lansko leto precej na bolniški. Vseh teh obiskov pri specialistih sem pa že rahlo naveličana. Bila sem tudi pri psihologinji, ki mi je rekla, da če bi bila močna depresija, lahko hodim k njej, drugače po izbiri. Seveda nisem šla, sedaj grem k drugi (marca).

Naj povem, da se z možem in ostalimi (starši) zelo razumem! Je pa res, da končujem magisterij (ki ga delam z največjim veseljem) in sem lansko leto iskala službo, saj delam v tajništvu. Vse to je nekako vplivalo name. V obstoječi firmi (ki je hkrati tudi moja prva zaposlitev) mi ne nudijo ničesar več, vendar trenutno pač imam službo. Skušam se ne sekirati, ampak očitno vse pride za mano. Zdravnica mi je svetovala (ko sem jo vprašala, seveda), da če se mi finančno izide, naj pustim službo. Vendar to trenutno ni možno, saj si plačujem magisterij.

Poskusila sem tudi precej alternativne medicine, občasno se ukvarjam s športom, življenje je urejeno, obožujem živali in jih imam tudi doma, vendar prav vidim, da nimam volje do ničesar (razen šola me še drži gor, bi rekla). V službi komaj čakam, da grem domov, pa čeprav imam sodelavce zelo fajne (ampak mislim, da ker so mi lani obljubili boljše delovno mesto, nato me pa samo prestavili v drugo pisarno za tajnico, da imam oklep okoli sebe). Sem pa tudi zelo nezaupljiva do ljudi, saj sem naletela na par ljudi, ki mi niso privoščili ničesar dobrega (kao prijateljice), ampak so bile samo nevoščljive mojim uspehom.

Oprostite, da sem napisala toliko, vendar nevem več izhoda iz tega kroga. Mož in starši mi zelo pomagajo, vendar pač ne gre, da bi recimo vseskozi bila doma... Imate kakšno idejo / nasvet kaj še naj storim!? Prosim lepo!! Hvala Vam iz srca že vnaprej!
Default avatar

misa komar

Pozdravljena,

zelo dobro ste ocenila svoje stanje, kar je VEDNO PREDPOGOJ, da sploh lahko kaj naredimo na sebi. PO vseh vaših opažanjih in zdravniških pregledih, izvidih, ki so večinoma bp, je jasno, da so stresni dejavniki glavni krivec (nabirate jih že desetletja!!) za vaše PSIHIČNO počutje, ki se že ODRAŽA na fizičnem/fiziološkem počutju/delovanju.
Okolja pač ne moremo kar spremeniti ali pa ga optimalno prilagoditi svojemu čustvenemu potencialu (sigurno veste, da imamo nekateri bolj razvito desno možgansko polovico; ta je odgovorna/krivec za bolj intenzivno čustveno odzivanje teh ljudi.).

1/ Zato si moramo najprej priznati:
- da, jaz sem ena tistih izbrancev, ki hitreje in intenzivneje reagira na zunanje čustvene dejavnike - krivica, bolečina, strah, bojazen, veselje, žalost,......
/To povzroča intenzivnejše delovanje vaših možganskih celic, hormonskega sistema. Z leti prihaja do kroničnega pomanjkanja ATP(celične energije), zato se pojavljajo bolečine, vnetja, alergije - nižanje imunskega sistema./
- ko sem osebno čustveno involvirana (in vi ste velikokrat!!), takrat moja čustva premagajo moj racionalni del možganov, zato težko razsodno premislim kaj narediti - takrat, v tistem stresnem trenutku (ki pa se pri vas kar sledijo eden za drugim).

2/ Naučiti se moram ,
- da imam čustva pod kontrolo! ČIM VEČKRAT! (vedno vam ne bo uspelo, ker to tako je. A če vam uspe 5-krat v destih primerih, je to za začetek velik uspeh. Z rutino pa smo sposobni bolj in bolj obvladovati svoja čustva)

3/ Kako to doseči:
- zavedati se, da v začetni fazi SAMI NE MORETE. Potrebujete pomoč, da vas strokovnjak nauči obvladovati čustva v stresnih situacijah. To pa so oblike meditacij, avtogenega treninga, joga, ali samo 15-minutno globoko dihanje.
Prvih nekajkrat se vam bo zdelo, kot da se z vami nič ne dogaja. Pa se! Samo da vi s svojimi čutili še ne morete tega zaznati. Z vajo ( pri nekaterih je dovolj le nekaj kratnih obiskov, pri drugih potrebno več mesecev), pa vam telo pokaže (začutite), da ste res sposobna obvladovanja svojih čustev. To je sedaj samo 1. korak - naučili ste se tehnike. 2.korak - več ko boste vadila (dobro je, da si v svoj vsakodnevni tedenski ritem vključite eno od oblik sproščanja, ki ste si jo izbrala),bolj bo ta tehnika postajala del vašega vsakdanja. 3. korak - Uporabljate jo lahko tudi v službi, tik pred dogodkom, za katerega veste, da je za vas stresne narave; ali pa po stresu, ki vas je iztiril - da se s tehniko dihanja čim hitreje umirite.

- če ste bolj študiozne narave, če vedno želite vedeti in razumeti zakaj se nekaj dogaja, vzroki - potem bi bilo dobro, ko bi se odločila za eno sezonsko izobraževanje o razvoju naše psihe, duševnega stanja, EGA, in posledično razvoju vedenjskih vzorcev, medsebojnih odnosov (tudi katere igre igramo v življenju). Tudi pri nas obstaja kar nekaj tovrstnih delavnic, ki so namenjene pedagogom, psihiatrom, sodnikom in pravnikom, socialnim delavcem in vsem, ki bi želeli razumeti kako sploh osebnostno dozorevamo. Ena od takšnih oblik je TA (transakcijska analiza), ki je v bistvu psihologija, ki jo je znani psihiater Erick Bern prilagodil za splošno javnost (da je razložena v jeziku, ki je nam,ne-psihologom in ne-psihiatrom enostavna,razumljiva in uporabna.).
- katero delavnico in katerega strokovnjaka - tako kot si izbiramo obleko glede na naš okus in naravo, tako si izberemo tudi zdravnika, in tovrstne psihologe, psihoterapvete. Najpomembneje je, da jim zaupamo, verjamemo njihovemu načinu dela in razlage. Potem je uspeh, sicer se začne z nezadovoljstvom, razočaranjem, nezaupanjem in NE VERJAMEMO več kar nam pripovedujejo.

4/ Zavedati se, da je potrebno dati času čas! NIČ SE NE BO ZGODILO TAKOJ JUTRI! Tako kot ste odraščala, dozorevala in "pridelovala" svoje napake, tako bo tudi proces, da obvladate svoje telo daljši.

- Koliko časa? Odvisno je od vaše MOTIVACIJE, volje, POTRPLJENJA, REDOLJUBNOSTI!

In seveda od vašega energetskega potenciala. Če si še tako želite, ne bo šlo, če ste že sedaj energetsko izčrpana:

5/ naše telo je zelo kompleksno. V članku zgoraj (tistega, ki ste ga prebrala) piše, da - je energija najbolj pomembna, da - se vse začne z možgani in hormonskimi žlezami,ki so najbolj potratne z energijo, in da - se potem ta manjko energije kaskadno razlije po telesu in - začne kazati v degeneraciji določenih organov (odvisno kje ste genetsko "šibka").

Zato je potrebno omogočiti zadostne količine energije vsem našim celicam. Biologija pravi, da je najbolje tako, da telesu nudimo v majhnih količinah veliko različnih snovi in elementov (tudi zdrava prehrana zadnja leta to vedno bolj povdarja!). Tako ne polenimo ali celo ustavimo določenih bioloških procesov, temveč jih samo vzpodbujamo. OMOGOČAMO, da so naše celice ves čas dobri fighterji (tudi celice imajo v sebi vgrajeno fighterstvo, ki ga vzpodbujamo in jačamo le, če omogočamo delovanje vseh celičnih funkcij,in ne le posameznih).

Pestra, raznolika prehrana je osnova, a ni zadostna. Tudi pri nas so začeli opozarjati o osiromašenosti in o onesnaženosti hrane. Zato je priporočljivo dodajati prehranska dopolnila.
Izbirajte med tistimi, s katerimi se ne boste najedala posameznih elementov, ki vas ne bodo dodatno onesnaževala z nerabnimi aditivi tabletk ali kapsul. Cene so velikokrat varljive. Ali si znate izračunati farmakoekonomiko izbranega ali izbranih izdelkov (ne gledamo ceno škatlice, temveč učinek škatlice). V biologiji (ko govorimo o prijaznih procesih - po naravni poti) je tudi pomembno upoštevati biološko uro - da se v organizmu nekaj zgodi, je potrebno vsaj 1 mesec. V povprečju se organizem (celice) obnovi in rehabilitira v cca 6 do 9. mesecih. Če pa upoštevamo samo možgane - potem je pa to najmanj 8 mesecev, sicer so potrebna leta. Vse je odvisno od vsakega posameznika (eni imamo hiter metabolizem, drugi počasen, z leti se tudi spreminja). Zato uživanje enega izdelka - 3 dni in potem nič več, ali 14 dni in si misliti, da je deloval kot zdravila - je zgrešeno.
Ali ste že kdaj slišala za Cellfood?

Poskusite, in boste videla kaj vse se da narediti. z voljo, potrpežljivostjo in vztrajnostjo lahko dosežemo velike spremembe na boljše. Tako se "zdravijo" neozdravljive bolezni. Jaz temu raje pravim, da imamo pod kontrolo svoje degenerativne procese. Predvsem takrat, ko mi posamezniki, ki smo čustveno bolj občutljivi, se tega zavemo in začnemo ukrepati na dolgi rok.

Naj bosta magisterij in kontrola vaše desne možganske kontrole vaš hkratni dosežek v življenju!

lp m
Default avatar

stevardess

Spoštovana!

Kar požirala sem Vaše besede, tako lepo ste vse napisala!! Hvala za pomoč, ogromno pomeni v teh trenutkih, ko nevem več kam bi se obrnila po pomoč!

Iskrena hvala Vam in upam, da se beremo kaj, ko mi uspe, ker nekaj je potrebno narediti - saj uničujem sebe, najbližje, mojo srečo, zdravje in nasmešek na obrazu!!

S spoštovanjem - iskrena hvala!!
LP B.
Default avatar

stevardess

Pa še tole: če Vas lahko prosim, bi lepo, lepo prosila, da mi dodate kakšen link ali kaj podobnega o tehnikah, ki ste jih omenjala, saj me podobni seminarji in vse v zvezi z našo duševnostjo izredno zanima! Preberem ogromno knjig na te teme, vendar zaenkrat ostanejo na papirju, ne v mojem življenju... ;))

Hvala Vam za vse!
LP B.
Default avatar

misa komar

Pozdravljena,

predlagam vam, da si na google ali najdi. si poiščete pod avtogeni trening, ali meditacije ali joga - in sploh najprej ugotovite kaj vas najbolj pritegne in katere so vam lokacijsko najprimernejše.Teh tečajev je sedaj tudi v Sloveniji dovolj. Osebno že leta uporabljam jogo za sprostitev. da sem se naučila sprostiti se, sem potrebovala vsaj 4 mesece. Potem je šlo pa lahko.....; poleg tega sem se naučila tudi sproščanja s pomočjo dihalnih vaj (to kar počnejo igralci ali TV voditelji ), ki jih velikokrat delam, preden grem v posteljo, ali ko sem nekoliko napeta (10, 15 minut globokega dihanja), ali ker si prav zaželim take "mehke sprostitvene droge".

Glede posebnih izobraževalnih seminarjev - tudi teh je veliko. Osebno sem opravila tak nekajletni seminar/delavnice TA pri prof.dr. Zoran Milivojeviću, zato vam ga res lahko priporočim. Obrnete se lahko na: [email protected] in se pozanimate kako in kdaj začnejo. Podali vam bodo tudi še druge informacije, če vas bo zanimalo. V Sloveniji ga vedno bolj spoznavamo, predvsem preko njegovih knjig (Formule ljubezni - vam priporočam).

Poskusite, vesela bom, če se boste še kaj oglasila in povedala - kako.

lp m
Default avatar

stevardess

Najlepša hvala, res se potrudite in odgovorite na vse, kar me je zanimalo;)))
Hvala še enkrat in naj Vam sije sonček - na nebu in v srčku!!
LP B.
Default avatar

medika

Lepo pozdravljeni,

Nekako sem se našla v vseh teh besedah, ki so zapisane zgoraj. Tudio sama imam 1000 težav, a načeloma sem popolnoma zdrava in so vsi izvidi vedno bp. Stara sem 30 let, doma imam 2 mesečno hčerko, počutim pa se staro 100 let. Začelo se je 10 let nazaj, sama sebe pa sem pripeljala tako daleč, da grem s svojim jamranjem že vsem pošteno na živce...obiskala pa sem že vse možne strokovnjake, ki so ugibali že vse mogoče...od tega, da so mi rekli, da imam multiuplo sklerozo, do tega, da me bo infarkt...danes je prišlo ž
e tako daleč, da me skos nekaj boli..sem popolnoma brez energije, neprestano imam občutek, da se mi bo zgodilo nekaj hudega, bojim se biti sama, omejujem sebe in druge...in iščem katero bolezen imam. Vsakič ko grem od enega specialista si obljubim, da je to bilo zadnjič, če bo izvid bp...pa se zgodba ponovi...težave s katerimi se srečujem so predvsem: brez energije, omotice, vrtoglavice, nepravilno bitje srca, tresavice, oblivanje mrzlega pota, težave s koncentracijo, spominom, čudni napadi tesnobe (zaradi katerih me je strah voziti avto) itd...in vsakič znova se znajdem na urgenci, pri zdravniku ter jih prepričujem, kako sem bolna. Ampa izvidi tega ne kažejo: moja kti je vrhunska, pulz imam kot športnik, srce na UZ brez večjih napak, v glavnem vse je več ali manj OK...sicer pa, če bi koga drugega pregledali tako kot so mene, bi verjetno našli veliko več kot pri meni...pred kratkim sem bila noseča in seveda...sem bila do konca v bolniškem staležu, ker sem iz vsake muhe naredila slona...in ker sem bila noseča so mi seveda prizanašali. Sedaj pa imam doma 2 mesečno deklico in moje stanje ni več smešno, ker pomeni, da nisem tukaj zanjo 100%, pa si želim. Kvaliteta mojega življenja je v k...(pardon izrazu) in ne vem več kaj naj naredim. ZATO BI BILA ZELO HVALEŽNA ZA KAKŠEN NASVET, KER ŽELIM SPREMEMBO!!! KER ŽELIM KONEC TE AGONIJE. vem, da ne gre iz danes na jutri (čeprav sio tega ne priznam včasih), ampak potrebujem vsaj pot. Kaj mi svetujete?
Hvala že v naprej.
Janja
Default avatar

misa komar

Pozdravljena,

ko berem vaše težave, me vedno prešine: Vsaka četrta ženska/žena vaših let, še posebej pa, če je tik pred porodom, ali v prvem letu otrokovega življenja, ima takšne težave!

/To postaja tudi problem slovenske družbe, čeprav imam občutek, da se je stroka še ne zaveda prav dobro. PREDVSEM VZROKA za nastanek teh vaših težav. Ko so klinične slike bp, ko ste za našo priznano in uveljavljeno diagnozo v bistvu zdrave, a ve se počutite obupno.
VEDNO se kažejo približno enaki znaki (kateri so bolj izraženi je VEDNO odvisno od vašega karakterja - eksplozivna, ali vase zaprta; katera možganska stran je bolj razvita/izražena v svojem delovanju - čustvena stran (EQ) ali racionalna stran(IQ)):
- kronično utrujena, razdražljiva ali malodušna, iz tega se razvija nespečnost, moraste sanje, večna zaspanost, raztresenost, slaba koncetracija ,zbranost,....
- paranoja, strah, tesnoba, zato stiska v prsih, težko dihate,aritmija srca, vročične ali zebe....
- potem se pojavljajo nespecifična vnetja, bolečine v sklepih ali mišicah, na koži razne alergije, mravljinci v okončinah...
in še in še in še.....

Vas pa ima okolica za psihološko nestabilno, da si izmišljujete, da....v končni fazi, da vam nič ni in da ste "zrela" za psihiatrijo...

Ali je tako?


Prepričana sem, da ste prebrala zgornje članke, še posebej tistega, ki so ga napisali znanstveniki, ki so destletja spremljali vpliv stresov (to je tako okolje kot naš genetski dejavnik) na različne človeške organe. In prišli so do skupnega zaključka:
-. naše telo VEDNO deluje enako, ko ga "napade stres". Ob stresu rabi ogromno energije zato, da lahko zažene možgane. Ti morajo sprocesirati dražljaje (ki jih povzroči stres), poiskati odgovor kaj naj telo naredi (naj se brani ali naj napada) na ta stres. Odgovori so vedno v obliki hormonov, ki prenašajo te možganske odgovore po telesu (do vseh tistih organov, ki bodo morali odgovarjati nastalemu stresu). Za tvorbo hormonov telo že spet rabi energijo. Potem dalje telo rabi energijo za imunski sistem, ki tvori obrambne ali napadalne molekule. In potem je tukaj krvožilje, ki mora vse to prevažati po telesu in ravno tako potrebuje energijo. In končno so še mišice in kosti, ki nas pač nekam morajo nato prenesti.

Ali si lahko mislite koliko je to energije (molekule ATP so to, in ne sladkor ali maščobe, ali ...) potrebno. Pri tem pa imajo MOŽGANI VEDNO PREDNOST! In ko začne primanjkovati energije tudi za možgane (to se zgodi v nekaj mesecih, ali letih - možgani nič ne pozabljajo, ničesar ne odpuščajo!), potem se pa pojavljajo vam tako znani simptomi....

In naše telo (možgani) si zapomni vse, vse spravi in poskuša procesirati. Ker pa se z leti (praktično od našega rojstva dalje) nabira in nabira, enkrat udari ven, ta manjko ATP-energije (ob tem se nabirajo tudi nerabni produkti,za telo škodljive snovi, ki jih telo tudi ni moglo odplakovati iz telesa). Pri dekletih, ženah se to največkrat zgodi ob prvi nosečnosti, oz. po prvem porodu. Če takrat ne, pa skoraj sigurno ob rojstvu nasl. otroka! Zato pa imamo toliko pred- in po-porodnih depresij, ki jih nekako omilimo. A kasneje se pri teh ženskah začnejo kazati najprej neki nespecifični zanki, potem pa razvoj kroničnih degenerativnih procesov. Ženske precej bolehamo za avtoimunimi boleznimi, ki so v bistvu posledica kopičenja ostankov stresov (ali kronični manjko ATP-molekul, celičnega goriva).

NA SVOJE TELO (to je telo in možgane!) morate VEDNO GLEDATI KOMPLEKSNO!!
Ni dovolj samo eno zdravilo, ali ena molekula ali element!
Da bo naša mašinca (telo) skupaj z možgani delala dobro, se moramo zavedati, da se v telesu v isti sekundi izvaja na tisoče hkratnih procesov. Za vse te paralelne(vzporedne, hkratne) procese, delovanja lahko najbolje poskrbimo takrat, ko v svoj življenjski ritem ( leta in leta) vpeljemo:
- pravilno zdravo prehrano
- pravilno rekreacijo (še posebej ob rojstvu otroka, ko začne trpeti naša hrbtenica)
- pravilno količino SPANJA (takrat samo možgani lahko opravljajo svoje naloge in se regenerirajo, popravkjajo, OBNAVLJAJO)
- pravilno sprostitev
IN NE POZABITI na svojo dedno zasnovo! Vedno nas bo udarilo na/v nek organ - odvisno katere šibke gene smo podedovali od svojih staršev in STARIH staršev!

A da boste prav vi lahko naredila prvi korak:
- da ne boste več tako panična, tesnobna, utrujena, utrujena....prestrašena
boste najprej morala organizem napolniti z energijo.


Ali bi poskusila s CELLFOODOM? Kar nekaj mladih mamic ga uživa, in v nekaj mesecih se jim stanje začenja stabilizirati. Tiste, ki ga poznajo že vsaj 2 leti in ga tudi uživajo redno (vzpostavile so si nek letni ritem uživanja - glede na naravo dela, njihov metabolizem in njihov karakter), nimajo več teh težav, oziroma so se zelo umirile - imajo jih pod kontrolo;sedaj največkrat vedo, kaj je vzrok, ko se ponovno slabo počutijo, in to lhko tudi odpravijo.
Kaj to je, kako ga uživati: poglejte na www.cellfood.si, ali pokličite na 031 278 381.

A organizem je KOMPLEKSEN (ne pozabite tega nikoli!!)! ZATO, ko se počutje izboljša, ko imate občutek, da niste tako utrujena, panična,potem je potrebno začeti spreminjati svoj način življenja:
- poleg otroka in moža, družina (se pravi prehrana, skupne aktivnosti), je za vas osebno zelo pomembno:
- rekreacija, sprostitev in spanje!!!
- vaši hobiji, vaše delo!!!

Če se boste potem prisilila in naučila, da 24-urni cikel in potem tudi 7-dnevni (tedenski) cikel sistematično opredelite:
- *kaj samo za mene!!
- kaj za družino, otroka+moža

*/to je tako kot v letalih, pred vzletom, ko stevardese opozorijo: če pride do nesreče, MORATE NAJPREJ POSKRBETI ZASE, šele potem za otroka, ki sedi poleg vas! Če to ne naredite, potem tudi otroku ne boste mogla pomagati, saj boste omagala prav VI, še preden boste lahko otroku priskočila na pomoč!/

BOSTE VIDELA, kaj vse lahko izboljšamo. Na tak način nekateri ( pravi borci, tisti, ki so potrpežljivi in vztrajni in se držijo reda) "čudežno" ozdravimo (jaz temu rečem, da imamo samo pod kontrolo; a smo zato lahko bolj zdravi in bolj vitalni od zdravih ljudi!) bolezni, degeneracije, tako tudi premagujemo prezgodnje staranje!

Poskusite, samo pogum, ne se ustrašiti, ali prehitro prenehati (dekleta, žene ponavadi v dveh, treh mesecih izgubijo potrpljenje, voljo...In to je slabo, saj organizmu niso dale možnosti, da bi se resnično lahko popravljal. Ne bodite površni, kadar obravnavate vaše telo in vašo psiho-možgane!).
Biologijo naših celic ne moremo pospeševati ali upočasniti! Tako kot ne moremo narediti dan ali sončno toplo poletje daljše kot je!

Želim vam lepe dneve, ki vas čakajo, samo v roke se vzemite pravilno! Vedno se lahko oglasite, če boste naletela na kakšno težavo..

lp m
Default avatar

najdi me

pozdravljeni sem 30 letna ______ nevem se še iščem. sploh nevem kje naj začnem pa bom ker tako kod bodo dale misli,saj pa me nihče nepozna :) rodila sem se v nasilju prepoznavam vse vrste nasilja tudi v občutku :) drugač pa mi je to domač teren danes kod "odrasla" lahko povem da je blo grdo samo da je to zame bilo prepoznavno kod normalno nisem vzgojena sem zdreserana.ok vzgajala sem se sama,tv,iz okolice in po občutku,še dobr mi je ratal,če se ne spuščamo v detalje ;) seveda.no vglavnem sem preživela-srce še touče. želim da veste da je blo tud zeloo zelo grdo in nisko in bolno in osamljeno ni me pa zlomno osebno ,vedno je bil novi dan znala sem preživeti v toku z časom možganči so že naredl prave blokade obožujem svoje možgane vedno so skrbel zame. no danes sem pa zlomjena,nimam energije,volje, vse mi je ravno do meje pol se mi pa strga sem polž al pa zver no vglavnem kaj me je zlomlo ubilo haha celo panični smeh imam. pred dvema letoma sem zvedla da ima moj otrok disleksijo seveda jaz sem tista ki je siptome povezala z pravimi vratih in ne šola. sledi testeranje in .... ma cela procedura . ker pa sem želela vedet o disleksiji vse use use da lahko pomagam otroku no moj otrok je uredu razn šolski sistem je pač za ledeno dobo anpak ok jebat ga tako je za vse dislektike-žalosto . sm jaz nemorem sprejet disleksije moje ,ki sem jo prenesla na otroka nemorem ,nemorem k če jo pol kaj pol je blo vse za brez veze vse batine,zlomi,žaljivke,občutek gnusa v odraščanju ,men se bo zmešalo če se mi ni že, vem da imam podstrematski stres sm vem da se dogaja veliko več in vem da je ena malenkost k mi nagaja v glavi ! neželim rušiti obrambne zide v glavi so z namenom ker pa sem raziskovala disleksijo disleksija ruši mi ruši zide vse je zmešano vse se odpera na začetku se mi je zdelo fajn u se bom oslobodila sm tega ni koneccc telo se mi ruši,koža grozna,zobje žalosto,skos sem lačna nemorem spat,ko pa zaspim jojj nemorem ustat,začenjam jeclat,strah me je bojim se sama sebe,razočarala sem sama sebe,nezaupam si več....,neprepoznam se več to nisem jaz ali pa omg sem v resnici to jaz. vem da je vse v glavi to morem nekaj slišat kar mi bo pomagalo mogoče samo kje naj začnem,kako, želim pa sama nevem pa kako.
kok je hudo :
Default avatar

misa komar

Pozdravljena,

zelo prav je, da ste napisala, saj je iz vas kar bruhal gnev, jeza, žalost, nemoč,.... žal je res tako, da živimo v svetu, ki ni pošten do vseh enako, in da tudi življenje ne da vsem enako količino dobrega in slabega. Disleksija je pač oblika, kjer imajo možgani malo drugačen vrstni red reagiranja in dajanja navodil. Ali veste, da sta bila n.pr. EINSTEIN in pa LEONARDO Da VINCI dislektika? Sigurno pa veste, da so dislektiki vsaj tako pametni kot ostali ljudje, marsikdo je celo veliko bolj ustvarjalen in nadarjen. Samo malo drugače odreagirajo na neke okoliščine, na dano situacijo. IN TO NI NIČ NAROBE! NAROBE JE, da naša družba tega še ne zna pravilno ovrednotiti in tudi upoštevati. Tako kot ste sama ugotovila, naš šolski sistem je ukalupljen, prilagojen zlati sredini. Za vse otroke, ki kakorkoli izstopajo, pa so naše šole velikokrat neprijazne.
Zato je najpomembnejše, da starši to vedo in da otrokom sami pomagajo, da se razvijejo v zelo nadarjene, nadobudne odrasle, ki pač niso enaki tisti zlati sredini. In to ni nič hudega in narobe!

Vam vaši starši tega niso nudili. Lahko pa si sama sedaj pomagate. Najprej je odlično, da ste tole napisala, da ste začela resno razmišljati o svojih težavah. Dobro bi bilo, ko bi se pogovorila s psihologom, psihoterapevtom. Pogovor najbrž ne bo en sam, saj morata marsikaj razčistiti in predvsem vi morate oprostiti svojim staršem, ki tako niso vedeli, znali. Vi pa sedaj to veste, in si lahko začnete pomagati, se spreminjati. To bo dobro tudi za vašega otroka.
Brez pravega razgovora s strokovnjakom, boste težko izstopila iz tega začaranega kroga. Poskusite, boste videla kako dobro dene pogovor in kako je dober občutek, ko veš, zakaj se ti nekaj dogaja, ko znaš te občutke upravljati in ne obsojaš več svoje okolice, predvsem staršev. Živeti moramo dalje z vsemi svojim frustracijami in napakami in dobrimi lastnostmi, samo naučiti se moramo čim bolje uporabiti vse dobro in vse slabo. In potem postane naše življenje smiselno, polno veselja, lepih trenutkov in spominov, ki ne bolijo več.
Poskusite, boste videla, da se da... lp m
Default avatar

Slovenistka

Pozdravljeni!

Tudi jaz imam take vrste težav: že nekaj časa opažam pri sebi, da ko sem živčna, me napadejo prebavne težave (zaprtje ali driska). Vse skupaj pa se začne z močnimi trebušnimi krči in občutkom, da moram nujno na wc, drugače mi bo "ušlo".
Tega sem se začela bati in prišlo je tako daleč, da nikamor več ne upam oz. vedno razmišljam, ali bo v bližini WC. Ne upam na noben izlet, potovanje... in to mi močno otežuje življenje.
Ne vem, kako naj se s tem spopadem, ker je preraslo že skoraj v paranojo.

Prosim za kakršenkoli nasvet. Hvala.
Default avatar

misa komar

Pozdravljena,

ja, očitno ste si "pridelala" simptomatiko (težave s prebavo, ki prehaja že v paranojo, večni strah) ob stresnih dogodkih. Biti živčen (vzroki so lahko zelo zelo različni) pomeni tvoriti celo kaskado stresnih molekul (hormoni, nevropeptidi, razni peptidi....), ki pač dajejo telesu sporočila: kaj mora narediti, ker ste "ogrožena"( vzrok vaše živčnosti).
In vaše telo je pridelalo odgovore na stresorje na vaših najbolj "šibkih" organih.

Ta odgovor na živčnost (požene vas na stranišče in potem še večni strah, paranoja da bo treba na stranišče) lahko začnete spreminjati. A nič se ne more zgoditi takoj, v nekaj dneh!! Predolgo ste "trenirala" ta vzorec in vaši možgani so si že utrli ta odgovor_vzorec kot eno od pomembnih poti vzdražnosti - reakcije na živčnost.
Za vaše možgane je to postala rutina in zato tudi izberejo vedno najprej to pot- to obliko reakcije, komunikacije uma s telesom
( na MedOverNetu si lahko preberete članek, ki sem ga napisala zato, da bi ljudje bolje razumeli, kako se um in telo med seboj pogovarjata. Ko vemo kako potekajo procesi v telesu, potem jih lahko tudi spremenimo, vplivamo nanje. A vedeti morate, da imajo biološki procesi svojo uro, hitrost spreminjanja. Ne moremo jih prehitevati, lahko jih samo optimiziramo, izboljšujemo, spreminjamo v času, ki nam ga ti procesi določajo. Tudi trdo kuhanega jajca ne moremo skuhati v 2 minutah, ali ni tako?. Ta članek je pripet tudi spodaj pod * Ali slišite svoje možgane kako nam sporočajo..)

Z enakim namenom je bil napisan še en članek (tudi spodaj pripet, označen z **Sreče ni potrebno kupovati) zato, da bi ljudje razumeli, da si lahko samo sami pomagajo in lahko spremenijo grdo, frustrirajočo simptomatiko, ki je posledica stresnih dejavnikov. In vse te tehnike so danes dokazljive in so pokazale, da resnično delujejo. Preberite si še ta članek. Malo razmislite in ker sem prepričana, da se želite resnično znebiti vaših težav, strahov in paranoje, boste začela spreminjati svoj grdi vzorec reakcije na stresorje. Ne bo enostavno, niti hitro. Tako kot ni bilo hitro učenje pisanja, branja, smučanja,....A če si tega resnično želite, se boste odločila in začela z vajami.

Sprva se ne bo nič zgodilo, in to lahko traja nekaj mesecev. Potem se pa začne dogajati. Naenkrat ugotovite, da pa res lahko obvladate težavo, ko nastopi živčnost. V začetku bo precej mukotrpno, ker se telo upira (možgani!!), da bi se učilo nove poti reagiranja (tudi možgani imajo radi rutino in sovražijo spremembe!). A z vztrajnostjo in redoljubnostjo dosežemo tisto, kar se nam danes zdi nemogoče!!
Postavite si časovnico, da ne boste preveč razočarana.

Dajte si čas vsaj 6 do 8 mesecev! V tem času samo delajte, delajte,delajte te vaje in nič ne mislite, da bi se moralo že kaj zgoditi...

Ker boste za to tudi potrebovala ogromno energije in ker ste že tako ves čas izčrpana (zaradi vseh teh strahov, občutkov nemoči, ogroženosti...), ali bi poskusila v teh 6 do 8 mesecev intenzivnega dela na spreminjanju vzorca komunikacije telo/um, uživati Cellfood?
S Cellfoodom bi možganom omogočila zadostne količine ATP in hkrati čiščenja vseh škodljivih metabolnih poduktov, ki nastajajo v celicah ob tako intenzivnem delovanju.

Verjemite, da smo samo mi sami "pridelovalci" teh težav. Zato jih tudi samo mi sami s svojo VOLJO lahko spremenimo. Zmagovalci so vedno tisti, ki se spremembe lotijo resno, se ne ustrašijo, ko jim vsake toliko spodleti (to je normalno!), so redoljubni, vztrajni in potrpežljivi. In v letu ali dveh SE POKAŽEJO SPREMEMBE NA BOLJE!!! VEDNO!

Poskusite, pa mi napišite, kako uspevate! zelo bom vesela,

lp m

*Ali slišite svoje možgane,kako nam sporočajo, se »pogovarjajo« z nami?!


Danes vedno bolj pogosto slišimo dekleta, žene, matere, pa tudi očete in poslovneže kako tožijo, da so tako utrujeni, popolnoma izčrpani, da tako težko mislijo in sproti vse pozabljajo. Da so zjutraj večno utrujeni, da jih je strah dneva, tekom dneva jih nepričakovano grabi panika, ponoči se panično prebujajo in imajo moraste sanje, in...... Da se vedno bolj spopadajo z glavoboli, raznimi alergijami, ki jih prej ni bilo, tiščanjem v prsih, bolečini v prsih, občasnemu hudemu utripanju srca, ali nepravilnem utripu srca. In postali so tako občutljivi na vsak prehlad, piš vetra, nenaden izbruh žalosti in joka, ali besa,....


Ustavi se, ne zmorem več!

Vsi ti znaki so že dolgo znani kot posledica stresnih dogodkov. To je v bistvu odgovor našega telesa in uma, ko od njiju pričakujemo in zahtevamo preveč. Telo in um vedno delujeta skladno, v sodelovanju. Um, to so možgani, ki dajejo navodila telesu, kaj mora delati. Istočasno naše telo vrača odgovor umu – možganom. V stroki pravimo temu dvotirno komuniciranje telo/um.

Pri tem telo in um trošita OGROMNO ENERGIJE (ATP –molekule ali celično gorivo). Čim živahnejša je ta dvotirna komunikacija, pogovor med možgani in telesom, več energije (ATP) je potrebno. In ko telo in um, to so vse naše celice, saj se samo v celicah lahko tvori ATP, niso več sposobne tvoriti zadosti energije, začno naši možgani-um, dajati sporočila: »Ustavi se, ne zmorem več!«


Možgani nam sporočajo z občutki, bolečino, obnašanjem!

Možgani-um tega ne morejo povedati z nam znano govorico. Povedo, sporočajo nam v takšni obliki, da jo mi občutimo z našimi čutili. Ti simptomi se kažejo pri vsakem nekoliko drugače, saj smo si ljudje zelo različni. Imamo različen genom, zato imamo različen metabolizem celic. Rastemo in odraščamo v različnem okolju, tako se vsakemu od nas oblikuje malo drugačen karakter, vedenjski vzorec. Vendar so simptomi pri večini enaki, samo da se enim pojavijo eni simptomi prej, drugim pa drugi. In to ravno zaradi te različnosti v genomu in okolju, v katerem smo odraščali in živimo.
Ljudje, ki že dolgo, mesece in leta trpijo za kronično utrujenostjo, pa imajo bolj ali manj enake kronične težave.



Simptomi stresa vplivajo na TELO, POČUTJE in VEDENJE
Običajni učinki stresa ...
... na naše telo

• glavobol
• mišični krči, bolečine
• bolečina v prsih
• utrujenost
• manjši libido
• slabost
• nespečnost
• prekomerno potenje
... na naše počutje
• tesnoba
• nemir, strah
• slabša motivacija, zbranost
• jeza, razdražljivost
• žalost, depresija
... na naše obnašanje
• prenajedanje ali anoreksija
• izbruhi jeze
• odvisnost od drog, alkohola
• nikotina
• odsotnost, apatija, malodušje
Vir: American Psychological Association's "Stress in America" report, 2010


Dvotirno pogovarjanje telesa in uma

»Govorjenje« možganov je v bistvu sprejemanje dražljajev iz okolja, in tudi iz notranjosti telesa, iz ostalih organov. Te dražljaje možgani sprejmejo, »predelajo« in pripravijo odgovore. Odgovori pa so cela kaskada hormonov in peptidov, ki jih tvorijo različne žleze in organi po celem telesu. Ti hormoni in peptidi, ki jih niti vseh še ne poznamo, so kot besede v naših stavkih. Zaporedje besed daje smisel naši misli, navodilu. ENAKO velja za zaporedje- kaskado hormonov in peptidov. Zato nevrofiziologija že vsaj 20 let pozna skupine molekul peptidov, ki jih mi laiki poznamo kot hormoni sreče in skupine, ki jim pravimo hormoni žalosti, stresa,....

To znanje nam je dokaz zakaj veščine, ki jih starodavna vzhodnjaška ljudstva poznajo in s pridom uporabljajo, lahko delujejo in so učinkovite.
To so veščine meditacij, avtogenega treninga, yoge,ayurvede, ali samo enostavnega počasnega globokega mirnega dihanja......


Naučimo se preusmerjati »pogovor« telesa/uma!

S pomočjo različnih tehnik globokega mirnega dihanja lahko preusmerjamo tok misli. Tako učimo svoje možgane, da preusmerjajo svoja navodila, tvorijo dobre hormone in ne slabih (stresnih). MI SAMI DAJEMO NAVODILA, ali želimo biti zadovoljni, pomirjeni, ali želimo biti besni, otožni. Vsa ta čustva so samo kombinacija veliko različnih hormonov in peptidov. In od vaših možganov (vašega zavestnega »upravljanja«) je odvisno, v katero smer se bo razvila tvorba molekul - komunikacija dobrih ali slabih hormonov in peptidov.


Uporabimo veščino »pranja možganov«, sebi v prid!

A pozor ! Da se tega kontroliranega usmerjanja navodil naučimo, rabimo čas - mesece, leta. V bistvu imamo lahko pod kontrolo svojo srečo, zadovoljstvo, spokojnost, včasih nam uide, a jo lahko ponovno ujamemo. S pridom se te tehnike uporabljajo v vesoljskih programih za astronavte, potem za pilote najsodobnejših letal, posebnih specialcev,....pa igralci, TV voditelji, javne osebnosti - to so vse ljudje, ki so se naučili obvladovati delovanje, preusmerjati tok pozornosti svojih možganov. Možgani imajo ogromanske potenciale, ki jih še ne znamo/ moremo uporabljati. Ali veste, da povprečen človek uporablja samo okrog 10% svojih možganskih celic? Poskusite izkoristiti še dodaten 1% svojega potenciala - samo to se je treba naučiti, tako kot smo se učili poštevanke in pesmic.

Vir Molecules of Emotions, Candace Perth PhD B Sc Biol



**Sreče ni potrebno kupovati!

Posledica slabe ekonomske situacije v državi je zmanjševanje socialne varnosti za ljudi. In razmere se slabšajo za vse sloje družbe. Tisti večni občutek negotovosti, strahu, bojazni, žalost, jeza, strah, in tako malo pravega veselja, radosti, občutka varnosti, sreče! Prav varnost, sreča sta osnova za stabilno, uravnovešeno psihično počutje vsakega posameznika.

Kaj pa vseeno lahko storimo, da ublažimo pritiske in nekako vendarle preprečimo posledice stresa, našega vsakodnevnega spremljevalca?

Sami lahko naredimo največ, ko se NAJPREJ resnično zavedamo in upoštevamo:
- da nikoli več ne bomo živeli v tako varnem okolju, kot smo ga bili vajeni. Vedeti moramo, da bomo ves čas živeli v bolj ali manj stresnem okolju,
- da čudežne tabletke ali čudežnega pripravka ali ene terapije za odpravo stresa ni. Rešitev je potrebno iskati v kompleksnosti, sinergiji več dejavnikov. Posledice stresa VEDNO čutimo po vsem telesu, dejansko so ogrožene vse naše celice.
- da naše telo vedno deluje skupaj z našim umom. Vplivata in odvisna sta drug od drugega!


Naučimo se odpravljati posledice stresa še pravi čas!

Kako pa to storimo?
Zavedati se moramo, kaj so osnovni dejavniki, ki vplivajo na naše telo in na naš um. To je na naše počutje in vitalnost. Naše telo s svojim umom lahko dobro dela in učinkovito popravlja napake ter se zoperstavlja stresom takrat, ko ga pravilno in redno oskrbujemo in negujemo. Ravno tako kot to počnemo z avtom ali stanovanjem. Tako kot umivamo, čistimo, zračimo naša stanovanja in avtomobile, enako bi morali početi s svojim telesom. Samo da so oblike čiščenj, umivanj, zračenj...nekoliko drugačne. In ni dovolj skrbeti samo za kljuke ali okna, če želimo vzdrževati stanovanje ali avto. Ravno tako velja za naše telo in um, da ni dovolj,če skrbimo samo za mišice ali kožo ali zobe.....

Telo je zelo kompleksno, zato naj nam postane resnično navada in potreba, da vsakodnevno poskrbimo za:
- Pravilna, redna in zelo raznolika prehrana, ki ni za vse ENAKO DOBRA!!
- Dnevno uživanje zadostnih količin navadne vode
- Pravilna in redna tedenska rekreacija, ki že spet ni za vse ENAKA!!
- Redno vsakodnevno sproščanje, ki naj traja vsaj 20 minut, saj toliko časa potrebujejo možgani, da se uspejo preusmeriti in umirjati!!
- redno spanje ob isti uri, ki tudi ni ENAKO DOLGO pri vsakem od nas!!



Sreče si ni potrebno kupovati! Srečo ima LAHKO vsakdo v svojih rokah brezplačno!

Eno najpomembnejših orodij za odpravo posledic stresa so metode, ki so jih poznale že več tisočletij stare vzhodnjaške kulture. S tehnikami, diagnostiko sodobnih ved biologije, nevrofiziologije, psihologije, psihiatrije so te starodavne metode dokazali in pokazali, da so resnično učinkovite pri odpravljanju posledic stresnih dogodkov. Dokazali so, da se jih lahko naučimo tako, kot smo se naučili mnogih drugih veščin. Tako smo se učili branja in pisanja, črke povezovati v besede; sprva smo bili nespretni, črke so bile samo okorne črte, potem pa so nastajale prave črke. Veščine pisanja smo se učili nekaj let in prvi meseci so bili zelo okorni in težavni, saj se še spomnite? Enako je veljalo pri učenju plavanja, kolesarjenja, računanja. Z leti redne vadbe smo postali pravi mojstri v obvladovanju veščin pisanja, branja, kolesarjenja, računanja, plavanja,... Tisti, ki smo redno vadili in to počnemo tudi vse življenje, tudi v zrelih letih, so nam te veščine rutina, nekaj samo po sebi umevnega. ENAKO lahko dosežemo z obvladovanjem svoje sreče, stresnih dejavnikov!


Vsakdo od nas je EDINSTVEN, zato ni za vsakega enako dobra ista obleka ali terapija ali zdravilo ali strokovnjak ! Poiščimo tistega, ki nam bo najbolj ustrezal!

Odlične metode za obvladovanje stresa, svoje sreče so yoga, avtogeni treningi, meditacije, thai chi, ali samo MIRNO GLOBOKO DIHANJE.

Mirno, globoko dihanje je osnova vsem ostalim tehnikam.

Zato se najprej naučimo globokega, mirnega dihanja. Vdihavanja skozi nosnice in izdihavanja skozi usta. Dihamo s trebušno prepono in ob vdihavanju in izdihavanju mislimo samo na te vdihe in izdihe, ter »opazujmo« svoje telo, kako posamezne mišice reagirajo ob dihanju. Ob tem tudi spremljamo »polnjenje« in »praznjenje« trebuha, saj dihamo s trebuhom in ne s prsnim košem.

Dobro je, da vam pravi strokovnjaki pokažejo in vas naučijo pravilnih gibov meditacije, yoge, katerekoli oblike treninga mirnega globokega dihanja. In to niso terapije, za katere bi morali odšteti celo premoženje!

Kasneje, ko se naučimo osnovnih tehnik, vaje lahko sami izvajamo doma. Izvajamo v tistem obdobju dneva, ki nam najbolj ustreza. Tudi to je zelo pomembno, da nas dodatne aktivnosti še dodatno ne »stresajo«.


Obvladovanje sreče naj postane naša potreba!

Praksa je že zdavnaj pokazala, da moramo vaje, ki smo jih izbrali (pa naj bo to yoga ali meditacija ali...) izvajati redno, vsaj 4-krat tedensko, ko se RESNIČNO želimo naučiti novih veščin!(vedno se spomnite na učenje pisanja, branja,.. kako mukotrpno je bilo v začetku in s kakšno lahkoto in rutino izvajamo, pišemo,...danes).

Te vaje izvajamo vsak dan ob istem času, saj se telo tako navadi in mu postane potreba. Na tak način odpravljamo »možganske cunamije«, ki nastajajo tekom dneva pod vplivom raznoraznih stresnih dogodkov. To je precej podobno naši navadi umivanja zob, obraza ali vsakodnevnega prhanja. Preprosto ČUTIMO POTREBO PO UMIVANJU! Začutimo potrebo po svojem miru, sreči!

Ko dihamo, lahko preusmerjamo svoje misli!

Ob tem počasnem dihanju nam naše misli poskušajo bežati med tisoč in tisoč vsakodnevnih opravkov, skrbi,.. TO JE NORMALNO in se dogaja vsem! To nas ne sme še dodatno razburjati.

Zato različne tehnike uporabljajo različna orodja kot pomoč, da nam misli preveč ne uhajajo in da jih znamo ponovno »pripeljati« na trenutke našega dihanja. To je POSLUŠANJE in GLEDANJE naših vdihov in izdihov v tistem trenutku:
- Lahko si pomagamo z besedo ali kratko mislijo, ki si jo ves čas po tihem ponavljamo. Ta beseda ali misel naj bo nekaj lepega, nam prijetnega. VEDNO poiščimo nekaj dobrega, pozitivnega, saj tako preusmerjamo svoje možganske dražljaje v tvorbo hormonov sreče.
- Lahko poslušamo prijetno, nežno glasbo, in dihamo.
- Priporočljivo je, da smo v prostoru kjer ni hrupa in trušča, da nas še ta ne odvrača od našega dihanja. Še posebej v prvih mesecih učenja sproščanja.



A misli bodo kljub temu uhajale! NIČ HUDEGA, saj lahko ukrepamo!

Ko se nam prikrade neka misel na otroke ali službo ali dolžnost, takrat jo samo nežno odrinimo in ponovno preusmerimo misli na naše dihanje ali poslušanje naše besede, misli, ali nežne glasbe. Vsakokrat, ko se vam to zgodi, neprijetno misel odrinite in prisluhnite sebi, svojemu telesu in nežni misli, ki jo izgovarjate. To se bo zgodilo 10-krat, 20-krat, nič hudega. Naučite se mirno odrivati vsiljive misli in se ponovno usmerjati v vaš trenutek duhanja, sproščanja.

Zmagovalci so vedno tisti, ki so redoljubni, vztrajni in potrpežljivi!

Večkrat ko boste ponovili, lažje vam bo in sčasoma se boste popolnoma naučili obvladovati svoj mir, sprostitev, svojo srečo. Sreča vam bo postala preprosto potreba!

Nič se ne zgodi takoj. Nekaj mesecev redne tedenske vadbe je potrebno, da naše telo in um prevzame te nove navade. Da mu postajajo rutina.

In tudi za vsako vajo je potrebno vsaj 20 do 30 minut. Naši možgani potrebujejo prvih 6 do 8 minut samo, da uspejo preusmeriti tok dražljajev in s tem omogočijo pogoje za tvorbo hormonov in nevropeptidov sreče. Ko se začne tvoriti pravilna kaskada hormonov in peptidov sreče, takrat začnemo čutiti občutek miru, pokoja, sproščenosti in tisti občutek sreče in zadovoljstva. In zato ne potrebujemo mamila ali alkohola, temveč samo nekaj časa samo za sebe. Za svoj um in telo.


Kaj pa lahko storimo, ko doživimo nasilje, stres nepredvideno v službi ali družbi?
Ob nepredvidenem stresu, napadu straha, panike, groze, besa: Ustavimo se in zadihajmo!

Naučimo se tudi, da v trenutku, ko nas nekaj nepričakovano razburi, prestraši ,da se ustavimo, globoko zadihamo! Globoko, mirno dihajmo vsaj 20-krat! In videli boste, kako boste mirnejši in kako boste lahko razsodno mislili.
To je potrebno narediti zato, da se tisti možganski cunamiji, dražljaji, ki so sprožili vaš strah, razburjenje, umirijo. (Z vašim globokim dihanjem preusmerite možgane v drugo nalogo.To je dihanje umirjanje uma, in tako možgani "pozabijo" na prvotni dražljaj, ne dajo naprej navodil za tvorbo cel kup stresnih hormonov, in ne povzročijo že spet panike, strahu, razburljivosti,jeze,...).
Default avatar

Slovenistka

Spoštovana gospa,

najlepša hvala za ta izčrpen odgovor. Polepšali ste mi dan-kaj dan, življenje!!! Iskala sem že vse možne stvari, toda nisem vedela, kako bi se temu pravilno reklo, zato mi tudi stric Google ni znal nič kaj pametnega svetovati.

Kot je verjetno opaziti, sem že res čisto obupana. Imela sem obdobje, ko se je vse uredilo in pomirilo (seveda sem se še vedno izogibala situacijam, kjer bi se to lahko zgodilo) in sem bila že vesela, da sem tega rešena. Sedaj pa se je spet začelo. Sem čisto na tleh, saj se mi zdi, da sploh nimam življenja; nikamor ne upam, ves čas me skrbi, da me spet začne boleti, da ne bom mogla zadržati. In sama pri sebi opažam, kako me že ob prvem krču zagrabi panika (pospeši se mi utrip, na misel mi pridejo same grozljive scene) in seveda je jasno, da bo potem le še hujše. Ne znam si pomagati, da bi lahko to odmislila.

Nimam nikakršnega življenja, pa imam šele 26 let. Nikamor ne upam, kamorkoli grem, razmišljam, ali je v bližini WC... vsemu bi se najraje kar izognila. Če bi lahko, bi bila 24ur na dan doma. Ampak tako vem, da ne gre.

Sem pred diplomo, upam, da kmalu tudi v službi, in groza me je misli, kako bom to obvladovala, ko bom enkrat v službi. Sedaj imam dokaj veliko prostega časa, ampak takrat ne bo več možno biti kar doma ali se preprosto uleči, ko začnejo trebušni krči. Tudi ob teh razmišljanjih v prihodnost me grabi panika, zato bi res rada to rešila.

Razmišljala sem tudi, da bi šla do zdravnika, toda dejansko ne vem, kaj naj mu rečem. Zanima me še, če mi lahko razložite, kako človek prepozna, da je to psihosomatska stvar in ne dejansko fizična (medicinska)? Zdravnika sem mislila vprašati, ali obstaja kaj, kar bi lahko preventivno jemala (npr. kake zeliščne stvari ali kaj takega)? Zdi se mi, da če bi nekaj jemala, da bi mi dalo psihično tak učinek, da zaradi tega se mi pa nič ne bo zgodilo (placebo učinek ali kako se temu reče), četudi mogoče ne tako zelo pomaga.

Zavedam se, da to traja in bom rabila čas, da to uredim. O dihalnih vajah sem tudi že brala in razmišljala, da bi šla na kakšno jogo ali kaj takega-toda spet se je pojavila ta težava; kaj, če se mi sredi ure joge zgodi tak problem? To me ovira pri tem, da bi se udeležila tečaja takih vaj.

Kot pravim in je opazno-čisto sem obupana in ne vem več, kaj naj-čaka me še kar nekaj let življenja in ne želim si ga preživeti tako. Želim si iti na kak izlet, potovanje... in zaživeti normalno življenje. Vaš odgovor mi je v veliko pomoč in hvala Vam za to.
Default avatar

misa komar

Pozdravljena,

ja, res ste si pridelala te težavice. Študij, nervoza pred izpiti, med letom, potem ste najbrž po naravi bolj občutljiva, nežna, vase zaprta oseba.
In vedno se dogaja kaskada, domino učinek. Tako mlada ste še, da se te tegobe lahko rešite in jo obvladujete. Zavedati se morate, da vam bo lahko še kdaj pokukala na plano, saj je to očitno obrambni mehanizem vašega uma in telesa. VSI IMAMO nek takšen mehanizem, samo da je pri enih bolj pri drugih manj moteč/viden/občuten.
Lahko greste k zdravniku, lahko bi vam dal baldrijan v raznoraznih oblikah (vi poznate eno obliko baldrijana- persen tabletke), ravno tako vam lahko priporoča karbo-tabletke,pa še kaj za blažitev.
Na yogo greste lahko mirno. Ravno tisto mirno, globoko dihanje, pomirjujoča glasba vas bo umirjala in vam sigurno ne bo povzročala težav. Če boste prvič ali drugič morala na stranišče (predvsem, ker boste nervozna, nesigurna, malo se boste bala....), NIČ HUDEGA! Niste in ne boste edina!!! na takšnih terapijah te zadeve še posebej dobro razumejo, saj na yogo hodi veliko ljudi, ki ima tovrstne težave kot vi.

Le pogum, CELO ŽIVLJENJE je pred vami. Ne zapravite ga in ne pridelajte si kakšne kronične prebavne težave, zaradi čiste neumnosti. Verjemite mi!

lp m
Default avatar

Slovenistka

Pozdravljeni,

imate popolnoma prav: sem dokaj mirna, bolj introvertirana oseba in o svojih težavah težko govorim: do sedaj se sploh z nikomer nisem odkrito pogovarjala o tem, ampak ponavadi vse bolj tiščim vase. Čustveno občutljiva sem pa ZELO in verjetno me je ravno to pripeljalo do teh težav (hitro me kaj prizadane, hitro zamerim, hitro me vse vznemiri, hitro se česa ustrašim).

Vem, da imamo vsi nek obrambni mehanizem, ampak-zakaj imam ravno jaz tako motečega?! Imam velikokrat tudi migrene (diagnosticirane pri nevrologu) in jih veliko lažje prenašam kot pa te prebavne težave.

Opažam pa, da sem že sedaj veliko bolj pomirjena, ko sem o tem spregovorila in videla, da OBSTAJA rešitev in pomoč. Človeku se zdi (čeprav vemo, da ni res), da je edini s tako težavo.

Omenili ste dopolnilo Cellfood-šla sem na njihivo (vašo?) spletno stran, a nikjer nisem opazila, da bi pisalo, da je primerno tudi za take vrste težav. Ali je to primerno, če fizično ni nič narobe s telesom (če so težave psihičnega izvora)? Kateri produkt bi bil pa zame najboljši? Tiste osnovne Cellfood kapljice?

Slišala sem tudi, da so uporabne kapsule Linex, ampak ne razumem, kako naj bi jih jemala, da bi te težave preprečila (ni učinka, če jih vzameš, ko se vse skupaj že začne). Kar tako preventivno pa se jih ne sme jesti.

Še enkrat iskrena hvala za odgovore in vzpodbudo, to res zelo cenim.
Default avatar

misa komar

Pozdravljena,

življenje ni pošteno in nas nikoli ne vpraša, kaj bi mi radi. Dobimo pač, kar dobimo: v našem genomu, dednem zapisu je veliko dobrega, pa tudi veliko slabega. Vzgoja, okolica, način življenja nam potem iz vsega tega dobrega in slabega genoma "pobere-izbere" neko kombinacijo. Jaz rada temu rečem, da smo si pridelali vedenjski vzorec in cel kup kroničnih degenerativnih težav. Mlajši ko smo, veliko veliko večjo možnost imamo, da popravimo pridelane napake. seveda, če se jih zavedamo.
In vi ste ravno prav mlada, da bi lahko to kombinacijo vaših dobrih in slabih genov, preusmerila predvsem v dobre gene in ne dovolila slabim, da vam tolikokrat "ven udarijo".
Samo zavedati se morate, da ste to sedanjo kombinacijo pridelovala vsaj 10 do 20 let. Torej, da se boste naučila in preusmerila svoj miselni tok, boste potrebovala ene 2 do 3 leta. Ne obupajte, ker se res da to narediti!
Ja, in Cellfood vam bo pomagal v prvih mesecih, letu. Tudi migren ne bo več. Boste videla. VEDNO pa začnete s Cellfood kisik za življenje, osnovnimi kapljicami. Kasneje - jeseni, pa bi bilo dobro, ko bi dodala še Cellfood DNA RNA spray (ni ga še na spletu, ker smo ga šele pripeljali. Če pa boste zaprosila, vam ga bodo/bomo sigurno dali).

Če vas bo zanimalo še kaj, sem vam vedno na voljo. Dobro je, da sedaj obstajajo vsi ti forumi, kjer lahko poveste svoje tegobe, pri tem vas ni strah, sram, si upate! In to je zelo dobro.Kar pišite! Vedno, ko boste imela občutek, da se ne počutite dobro, da vas nekaj tare, pišite! S tem ko pišete, izlijete iz sebe vso to negativno energijo, negativna čustva; in to je dobro, saj ste še nekomu povedala, mu zaupala. Pa kaj potem, če ga ne poznate. Za vas je to še bolje! Samo kadarkoli boste komurkoli kaj potožila, pisala, vedno izberite tiste medije, ki so verodostojni, za katere veste, da so že dolgo prisotni, veste kdo in kaj odgovarja, pove.
In zapomnite si dobro:
življenje ni pošteno, a je samo naše. In od nas samih je odvisno, kako bomo preusmerili naše šibke lastnosti v dobre.

lp m