Najdi forum

zanima me če z stradanjem izboljšamo ali poslabšamo naše telo, notranje organe?( Boljše ali slabše delujejo ker ne dobivajo hrane in zelo malo tekočine tekočine?)

Bila sem v stresu 14 dni oz. malo več, med tem časom sem izgubila 2 kg saj nisem morala spraviti v usta niti malo hrane. v celem dnevu sem pojedla nekaj malega ampak res malega kos kruha recimo pa še to bl ne kot ja, tekočine že tako ne pijem veliko v tem času sem spila dva dcl na dan. Katerim organom najbolj škodujem? Vem da so jetra med tistimi najbolj pomembnimi organi zato me zanima če s stradanjem z malo tekočine, stresom ki se na vsake toliko časa pojavlja približno na pol leta škodimo sebi in kakšne so lahko poseldice?

Pozdravljena,
čisto spodaj vam bom pripela članek, ki so ga napisali strokovnjaki po nekaj desetletjih opazovanja in preučevanja našega telesa _ kako namreč posamezni organi reagirajo/delajo ob stresu (stres je pa lahko zelo različen: čustvene narave, iz okolja, ali sama prehrana in fizični ali umski napori). Če je telo dolgo (nekaj mesecev) in velikokrat je tako podvrženo, potem prihaja do okvar na posameznih organih (na tistih, ki jih imamo za “slabše” – genetska zasnova je nekoliko “pokvarjena”).

Stresi, so pa tudi pozitivni za naše telo. Ko znamo s stresi upravljati, potem se telo na njih navadi – spozna vzorec stresa in ko ga spozna, je to za naše telo “nekaj, kar že pozna in zna”. In zato to ni več stres za organizem.

Ko smo v stresu, ne moremo jesti, niti piti, zato ker telo avtomatično izklopi organe, ki trošijo energijo in so takrat neuporabni. Telo je namreč zelo praktično in “špara” z energijo. Prebavila so zato prvi organ, ki ga telo odklopi v krizni situaciji.

Če ne jeste tiste dneve, ni tako hudo, saj imamo na zalogi kar nekaj osnovnih celičnih hranil v maščobju. Brez hrane mirno zdržimo kar nekaj tednov. Brez vode pa ne. Zato se v stresnih časih le naučite piti vodo. Vem, da ne morete naenkrat popiti 1dl ali več vode. Lahko pa popijete tri požirke in čez 30 minut, ponovno tri požirke. V stresu se naučite piti večkrat po nekaj požirkov. Pa bo šlo, boste videla. Prva dva, tri dni je malo čudno in težko, potem pa gre.

Dobro je tudi, da se v času stresa naučite POMIRITI SE. Najbrž ste že prebrala, da so dihalne vaje (avtogeni trening, joga, stretching,..) tiste, ki pomagajo umiriti vzdražene možgane ( umiriti možgansko valovanje), da ne dajejo preveč navodil. S tem trošijo ogromno energije.

Zvečer, pred spanjem, in pa, ko nas strese – takrat se poskusimo umiriti globoko in mirno zadihati cca 15minut in MISLITI SAMO NA DIHANJE. Prvi poskus nam ponavadi ne uspe. Večkrat je potrebno ponoviti. Po 4 do 7 – kratnem poskusu, pa se že naučimo in tudi naši možgani se začnejo odzivati. Poskusite, zelo pomembno je, da imamo svoje možganske predvsem čustvene) tokove pod kontrolo v času stresov. Vse javne osebnosti, igralci, ki so veliko pod stresom javnih nastopov, imajo takšne vaje v svojem delovnem okolju ves čas. In že desetletja jih uporabljajo….To bi se morali naučiti mi vsi ljudje, da bi lažje upravljali vsakodnevne strese.

kateri organ pa najbolj trpi: poglejte si članek spodaj. Poglejte v svoje telo (kje imate že neke težave) in poglejte svoje starše in stare starše (kje so se jim razvila kronična obolenja) in boste lahko predvidela, kje so VAŠI šibki organi, ki bodo prvi podlegli stresom.

Poskusite upravljati svoj stres tako, da se znate dobro opazovati, celo svoje telo in ne le en organ,

lp m

vir klinika Mayo, 2006
OTRESIMO SE POSLEDIC STRESA!

Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!
Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres
1/ Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!

2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
• Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.

Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:

Organ Potek Posledica

Prebavila

Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!

Povišanje apetita in stalni občutek lakote

Koža in dihala
Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi

Imunski sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.

Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!

Krvožilni sistem
Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.

Upravljajmo stres!
• S stresi živimo ves čas!
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
• Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).

kaj pa na jetra vpliva stres?

nova
Uredništvo priporoča

Seveda vpliva stres tudi na jetra, posredno s tem, ko spreminja ritem prehrane in presnove zaužite hrane. Stres vpliva na vse organe, direktno ali posredno. Samo od vaše genetske zasnove in pa od dolžine in pogostosti stresov je odvisno kje bodo posledice stresa najprej vidne. Stres se v bistvu začne na celični ravni vseh naših organov. Samo da so eni organi v prvi bojni črti, drugi pa so posredno udeleženi. Trpijo pa vsi, saj telo racionalno porablja energijo, ki je namenjena vsem celicam našega telesa.
To je nekako tako kot če bi imeli v družini 7 avtomobilov. Bencina pa samo za ….. In potem bi pretakali bencin iz enega avta v drugi, ker bi želeli, da pridete na cilj. Sprva z vsemi avti, ker pa ni dovolj bencina, pa samo s…. – odvisno od količine bencina (energije).

Zato je tako pomembno, da poznate anamnezo ( bolezenska stanja svojih najbližjih sorodnikov) svoje družine, da znate opazovati sebe in da se naučite upravljati vsakodnevne strese.

Če velik del vaše družine boleha za boleznimi dihal, ali krvožilja, ali prebavil, ali hormonskega značaja, ali vnetij sklepov-vezivnega tkiva, ali kožnih težav,ali…..je velika verjetnost, da se bo pojav pokazal tudi pri vas. Lahko pa imate v družini izjemo, ki ima neko redko degeneracijo na enem od organov – in ta redka malformacija se lahko skriva kar nekaj generacij, potem pa ponovno udari ven, in mogoče ste ravno vi tista, kjer so te genetske šibkosti v vaši družini ponovno izražene. Če so to jetra – ……..
In s tem se soočamo vsi. Zmagovalci so tisti, ki znajo ugotoviti kaj so njihove šibkosti in jih imeti pod kontrolo.

Lp m

no to me zanima zato ker sem odšla na kontrolo res da so bili jeterni testi odlični vendar bi mogoče bili še boljši če nebi bila v stresu. Kaj vi pravite na to?

Ja, jaz pravim, da je vse relativno. KO boste opravila več zaporednih testov v obdobju enega leta, potem lahko rečete kaj je slabo in kaj dobro za vas.. V tem času boste izmenično v stresu in kasneje ne boste več, in le tako boste lahko primerjala rezultate in ugotovila kaj so za VAŠE telo in vaš mehanizem delovanja jetr dobri ali odlični rezultati.

Lepo bodite
m

New Report

Close