Najdi forum

Glavobol in žalost

Tudi jaz ima eno težavo. Že 2 meseca me mučijo glavoboli, ki jih spremljajo žalost, potrtost in brezvoljnost. Premišljevala sem, ali gre lahko za preobremenjenost, morda za stres, lahko pa da imam celo kakšno bolezen. Preseneča me, da moje težave trajajo že toliko časa, zato verjetno stres ni vzrok, ali pač? Prosim vas za kakšno mnenje, usmeritev, kajti počasi sem se tega stanja že naveličala.

Pozdravljena,

stanje, ki ga opisujete je največkrat resnično posledica stresa.

Stres je zelo zahrbtna zadeva. Stres se nam ne dogaja samo danes, ali mogoče nekaj dni. Stres, oziroma posledice stresa, se kopičijo leta, desetletja. Naše telo jih poskuša uravnavati vsak dan, nekaj tisočkrat!! Največkrat je uspešno, z leti pa postaja neuspešno. In bolj ko se kopičijo v našem telesu posledice stresa (to pa so raznorazni ostanki metabolnih procesov – to so molekule, ioni, in predvsem elektrončki, ki skačejo sem pa tja po naših molekulah v celicah; in delajo veliko škodo!), težje jih telo popravlja. In te napake (to pa so spremenjene molekule, ionska stanja v celicah; povzročajo, da celica nima več dovolj energije in pravih hormonov, encimov, ….., da bi opravljala svoje delo. To je tako kot v kuhinji, ko bi radi skuhali zelenjavno jed, pa nam zmanjkuje energije – odklopi elektrike, in hkrati smo ugotovili, da smo kupili gnilo zelenjavo, nimamo dovolj soli, origana, olja,….) začnemo čutiti točno tako kot opisujete:
– brezvoljnost, glavoboli, malodušje, črnogledost, zjutraj smo povoženi…
– ali razdražljivost, tesnobnost, glavoboli, slabo spanje, moraste sanje

To so znaki, ko naši možgani (živčevje) ne zmore več opravljati nalog, saj nima energije.

Počasi pa preide na hormonski sistem in potem na slabšanje odpornosti.

To se dogaja mesece,pa tudi leta,…..
Najbrž ste že slišala, da marsikateri zdravnik, predvsem pa nevrologi, psihiatri, endokrinologi, imunologi radi opozarjajo: kolikor let si dovolil, da se degeneracija v tvojem telesu (rušenje metabolnih procesov) dogaja, toliko let boš rabil da boš porušene metabolne procese popravil.

ZATO, nikar slabe volje in malodušja! Če si želite resnično pomagati, potem:
1/ najprej ugotovite koliko časa ste že pod stresom
(stresi pa so: okolje, na katerega ne moremo vplivati – onesnaženost, vremenske razmere, sevanja, ravno tako družbene razmere,če začne kulturno okolje spoznavati, da je opeharjeno, manipulirano,…
način prehranjevanja in način rekreacije
koliko umskega dela
ali smo zadovoljni sami s sabo; kaj vse “zamerimo” svoji okolici, staršem, družini, kolegom, službi,….

…in stresi se nabirajo od zgodnjega otroštva dalje!! Ne misliti, da štejejo samo tisti iz preteklega tedna!)
2/ si priznati in se odločiti, da morate nekaj spremeniti

Za vse to boste pa rabila precej začetnega energetskega “pusha”. Bi poskusila s Cellfoodom. Če da, potem si lahko pogledate na http://www.cellfood.si (Cellfood brošura), ali pokličete na 031 278381.

Če pa imate zelo urejeno življenje, če se ne spomnite nobenih stresnih situacij nekaj let nazaj, potem bi bilo dobro obiskati zdravnika.

A osebno sem prepričana, da se vam v organizmu že leta kopičijo ostanki stresnih situacij, ki so šele sedaj pokazali zobe. (To je tako kot zanemarjeno stanovanje. Če ne brišemo prahu in čistimo in peremo, potem se nam v roku meseca, leta stanovanje tako umaže, da opazimo nesnago, smrad, nič več bleska,..in naše telo je zelo podobno stroju, avtu, stanovanju..).

Spodaj vam prilepim članek,najbrž ste ga že brala, a vseeno, kaj se dogaja v telesu, ko je doolgo pod stresom.

Vzemite si nekaj časa in da se popraviti nastale napake in nič več dovoliti, da bi nas vsakdanji stresi tako “stresali”.

Le pogum

lp m

OTRESIMO SE POSLEDIC STRESA!

Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!
Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres
1/ Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!

2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
• Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.

Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:

Organ Potek Posledica

Prebavila

Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!

Povišanje apetita in stalni občutek lakote

Koža in dihala
Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi

Imunski sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.

Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!

Krvožilni sistem
Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.

Upravljajmo stres!
• S stresi živimo ves čas!
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
• Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
• Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
• Vzpostavimo bioritem hranjenja!

Vir Klinika Mayo, September 2006

New Report

Close