Najdi forum

Stres po praznikih

Prazniki so hvala bogu mimo in jutri me čaka vrnitev v službo po daljšem dopustu. Nekaj dni sem si ga sama vzela, nekaj pa smo ga kombinirali skupaj z otroci in možem.Skoraj 14 dni sem bila odstona iz službe in moram priznati, da me grabi kar panika, ko samo pomislim, da je jutri delovni dan. Po eni strani že komaj čakam, po drugi strani pa me grabi panika spet vse začeti znova. Zelo sem se polenila in me je kar strah spet začeti. Kako se lahko pomirim? Kako najbolje začeti nov delovni ciklus?

Vsekakor vse naj v letu 2010

Pozdravljena Sonja,

Velikokrat je tako, sploh, ko nam je lepo doma, z otroki, svojimi najdražjimi. Pa še cel kup praznikov, ko smo resnično skupaj s tistimi, ki jih imamo radi in nam pomenijo veliko.
Dandanes pa je v službah največkrat ozračje lahko nekoliko napeto, nekaj negotovosti, strah,nezadovoljstvo,….

V življenju se velikokrat srečujemo s podobnimi priložnostmi, ko moramo ponovno v službo, a bi tako radi ostali tam kjer nam je veliko bolj prijetno…. In potem se dogaja, da trošimo veliko celične energije (ATP) zato, da se lahko zoperstavimo tem stresnim situacijam. Če pa smo porabili energijo za kaj drugega (zabave, ponočevanje, pretirane aktivnosti kot so športi, rekreacije,….), potem je ni več veliko in potem se še težje zoperstavimo temu pomanjkanju – stresu.

Zato je dobro, da se zadnji dan (ali dva) dopusta, počitnikovanja,….nekoliko umirimo. Poskrbimo za osebno higieno, jemo manj mastno, manj kalorično hrano. Več sadja, zelenjave, pustega mesa, suhega sadja…. Dobro je, da zvečer popijemo čaj za pomiritev (kamilice, meta) z nekaj medu.
Poskrbimo za možgane, da se nekoliko umirijo. Zato je dobra ” telovadba možganov” – joga, meditacije, ali samo globoko, počasno dihanje nekaj 10 do 15 minut.

Spodaj vam bom pripela članek, ki ste ga najbrž že brala. Velja za vse tiste, ki so bolj občutljivi na stresne dogodke (tam so našteti in vaš strah pred službo je eden od njih), kaj se dogaja v telesu ob takšnem stresu in kako ga lahko ( na dolgi rok!!) upravljate.

A sedaj ste tako že v službi in ste ugotovila, da ni bilo tako hudo. Še kakšen dan bo potreben, da boste že spet čisto “noter” in že boste mislila na nove počitnice, proste dneve….

Zelo koristno je, da ljudje doživljamo dobro in slabo. Potem se še toliko bolj veselimo dobrih dogodkov, ki nas tudi napolnijo z energijo (saj najbrž veste:pozitivna čustva v organizmu tvorijo “dobre hormone”, ki nam dajejo občutek zadovoljstva, veselja, sreče).

Pomislite na naslednji konec tedna, kaj vse načrtujete in kako bo že spet lepo, skupaj z otroki in vsemi….

lp m

OTRESIMO SE POSLEDIC STRESA!

Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!
Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres
1/ Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!

2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
• Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.

Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:

Organ Potek Posledica

Prebavila

Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!

Povišanje apetita in stalni občutek lakote

Koža in dihala
Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi

Imunski sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.

Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!

Krvožilni sistem
Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.

Upravljajmo stres!
• S stresi živimo ves čas!
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
• Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
• Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
• Vzpostavimo bioritem hranjenja!

Vir Klinika Mayo, September 2006

Pozdravljeni,
Po naravi sem človek, ki je nagnjen k stresu. Stalno me nekaj skrbi. Moram reči, da sem prestala kar nekaj težkih življenjskih preizkušenj, ki so pustile pečat na moji osebnosti kot npr. ločitev, bolni otroci, smrt očeta, težavna mama in še bi lahko naštevala. Vse lepo in prav. Zadnje leto pa se mi dogaja, da so se začeli pojavljati nehoteni gibi glave oz. vratu. To je zelo neprijetna stvar in bojim se, da se bo samo stopnjevala. Najhuje je ko gledam sogovorniku v obraz in se z njim pogovarjam. Takrat moram nujno zraven početi še kaj drugega npr. praskanje po vratu, gladenje las, da prikrijem to svojo hibo in hkrati zmanjšam samodejne gibe glave. Zaenkrat me na to še ni nihče opozoril, ne vem ali zaradi uvidevnosti… razen domačih seveda. Večji je stres, dovolj je tudi globoko razmišljanje o nečem, bolj so gibi izraziti. Recimo, ko pišem tole sporočilo, mi vrat trza sam od sebe, ker je prisoten nek psihični napor. Ko si glavo podprem mi je lažje. Ne vem kaj mi je storiti. Enkrat sem se že naročila pri osebnem zdraviku pa sem se premislila, ker mi je bilo nerodno oz. sem imela občutek da me ne bo razumel. Kot sem že omenila, me je najbolj strah tega, da bi se zadeva stopnjevala. Stara sem 40 let. Lepo prosim za odgovor. Lep pozdrav.

Pozdravljena,

ja, zelo prav ste postavila svojo diagnozo. Stresi, ki se dolga leta kopičijo, lahko povzročijo tudi takšne gibe, kretnje, ki jih ne moremo popolnoma kontrolirati. Lahko se pa naučite, da jih boste skoraj vedno kontrolirala. Samo, to se ne zgodi čez noč. In najpomembnejše bi VAM moralo biti:
– Najprej bi si morala vzeti nekaj časa zase.
– Morala bi se začeti učiti, da vas ravno vsaka čustvena situacija ne spravi iz tira.
Zato obstajajo posebne dihalne vaje, s katerimi se naučimo imeti pod kontrolo preobčutljiva/preburna čustva, njihove reakcije.
Tako kot smo morali hoditi v šolo kar nekaj let, da smo se naučili poštevanko, pisanje, zgodovino,….in smo jo morali ponavljati, da znamo (in vse kar še danes ponavljamo, to tudi znamo. Vse ostalo smo večinoma spravili v našo možgansko shrambo-podzavest).

Nekomu sem že enkrat pisala kako pomembno je za naš čustveni možganski del, da se naučimo teh dihalnih vaj – možganske telovadbe, da valovanje (dražljaji električni) možganov, ko se vzburijo (in s čustveno reakcijo jih vzburimo) z globokim, mirnim, vsaj 15minutnim DIHANJEM spravimo v mirno, normalno valovanje.
Tega se začnemo učiti, ko smo mirni in nismo pod stresom. In potem, ko nastopijo stresne, čustvene reakcije, preizkusimo dihanje. Prvič ne bo še nič. Tudi drugič in petič. A po petih poskusih boste pa že začutila kako hitro jih lahko umirite in vas ne prizadanejo več tako hudo.
-Potrebno si je narediti vsakodnevni urnik teh dihalnih vaj in jih ne smete “špricati”. Naj vam postanejo tako nujni kot nam je vsakodnevna prha in umivanje zob.

Ko boste takole uravnavala svoje možgansko valovanje, potem bo telo začelo počasi omiliti vaše kretnje, gibe. Ne bodo več tako pogosti, močni. Z leti se jih lahko popolnoma osvobodite.
NIČ PA SE NE BO ZGODILO V ENEM MESECU ALI DVEH. Tudi jajce, da ga skuhamo na trdo, potrebujemo 9 minut. V treh minutah bo samo mehko kuhano.

Poskusite, ste še zelo mlada in v vaših letih se lahko popravljajo takšne napakce kot ste jih opisala.
Samo bodite potrpežljiva, redoljubna in ob vsakem stresu – čustvenem GLOBOKO ZADIHAJTE in si recite: ne bom si dovolila! Počasi, ko bom zopet mirna, bom lahko uredila…

Pogum in boste videla, kaj vse se da.

lp m

New Report

Close