Boleč trebuh
Pozdravljeni,
verjamem, da je tale nadloga zelo neprijetna.
Lahko je fizioloske narave in se vam “nekaj kuha”, tako da bo potrebno k zdravniku.
Lahko pa je psihicne narave, se predvsem, ce ste pod dolocenim stresom (sluzba, izpiti, nerazciscene custvene tezave, sprememba v prehranskih navadah,…).Ce ste hkrati tudi precej in ze dolgo casa utrujeni, malodusni,zlovoljni ali razdrazljivi, potem bo diagnoza zagotovo: stres.
Predlagam vam, da najprej ugotovite, ali so te bolecine posledica stresnih dejavnikov. Ce so, potem je dobro poiskati nacin in se jih znebiti. Kako se znebimo oz. “imamo pod kontrolo” stres,pa si poglejte spodaj pripet clanek o stresu in kako upravljati s stresom. Ce se boste drzal reda, ki ga boste vpeljal( pravilna prehrana, rekreacija, pocivanje, nauciti se globoko dihati ob stresnih situacijah in to vpeljati v nas vsakdanji ritem), potem bo tudi bolecina pocasi zginevala. A to se ne zgodi takoj, cez dva ali tri dni. Otresti se stresa in ga nadzorovati, da ne povzroca bolecin, tezav – za to potrebujemo vsaj mesec pa tudi do nekaj mesecev, pol leta. (Pravilo vedno velja: kolikor casa smo bili pod stresom in si nakopavali tezave, toliko casa bomo potrebovali, da odpravimo posledice stresa.).In precej energije, volje, potrpezljivosti in discipline.IN SE ZGODI! Verjemite.
Ce boste imel se kaksno dodatno vprasanje, sem vam vedno na voljo,
lp m
Upravljajmo stres!
• S stresi živimo ves čas!
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
• Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
Kako stres vpliva na posamezen organ, predvsem na:
Prebavila
POTEK:
Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!
POSLEDICA:
Povišanje apetita in stalni občutek lakote
Potek in posledice stresa:
Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!
Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!
Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:
• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.
Kako se telo odzove na stres
1/ Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.
Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!
2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.
• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
• Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.
Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.
Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.