grozno počutje

Pozdravljeni

Sem 35 letna mama. Pred kratkim mi je zbolela mama in od takrat naprej se počutim grozno, kar se opazi tudi na mojem vedenju. Počasi se oddaljujem od svojega sina ter se niti za delo ne morem skocentrirati.

Večino časa sedim v bolnišnici in nestrpno čakam da bom lahko šla k mami. Zdravniki pravijo da ima lahko levkemijo. Kaj mi priporočate, ali naj si kupim antidepresive ali kaj podobnega da se bom bolje počutila saj tako ne gre več naprej. Seveda sem odprtega duha, kar pomeni, da ne bi ravno rada posegala po farmakoloških sredstvih, zato sem se odločila obrniti na vas v upanju na nasvet.

Hvala in lep pozdrav

Opravičujem se za zmeden mail, ampak sem trenutno tudi sama precej zmedena.

Pozdravljena,

zelo vam verjamem in vem, da vam ni enostavno. Veliko nas je zelo navezanih na nase starse, svojo druzino, otroke,….Taksnih hudih situacij, kaj narediti, kako pomagati, kaj z ostalimi, ki jih imam rad, pa so mi sedaj v napoto,……Komu dati prednost? Ko pa nastopijo se bolezni, so se dodatni stresi, dodatna poraba, potreba po veliko energije, da (zelim povedati, da morajo najprej custva in potem se razum)) vse tezave najprej “prebavimo”. To pa ni enostavno, saj smo lahko mocnejsi v custvenem delu in nekoliko slabsi v racionalnem delu, tako kot ste vi. Zato potrebujete nekoliko vec casa in malo vec energije, da boste lahko “pokrila” potrebe custvenega dela mozganov in da bo zacela energija ostajati tudi za racionalni del. In vse se uredi. Samo casu morate dati cas. Saj ste cutece bitje, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja z njegovimi najdrazjimi. Lahko pa si malo pomagate in naredite mali “push”, da ne bo vec tako bolece in da ne boste tako prestraseni in tako nemocni pri “kontroliranju” svoega pocutja.

Zdravila kot so pomirjevala ali pozivila, delujejo specificno na nek receptor in ga ali aktivirajo ali dezaktivirajo. Nimajo pa nic v povezavi s “polnjenjem” vasega mozganskega dela z dovolj energije.

Kaj narediti?

1/ Ce niste pristas zdravil, potem vam svetujem, da poskusite s Cellfood kisik za zivljenje in Cellfood Multivitamin. Ce boste uzivala oba hkrati, potem vam predlagam, da zacnete z Multivitaminskim sprayom (vsebuje vse B-vitamine, ki v sinergiji med sabo in v podpori z elektroliti, minerali, aminokislinami in encimi omogoci, da mozganske celice- tudi custva ; ponovno zacnejo optimalno upravljati stresne drazljaje vasega druzinskega okolja.). Po 1 tednu uzivanja CF Multiviman, zacnite dodajati Cellfood kisik za zivljenje, s katerim omogocite optimalno ravnovesje ATP- celicne energije in razstrupljanje radikalnih, skodljivih snovi, ki nastajajo ob custvenih reakcijah (zacnete s 3 kapljice zjutraj, opoldan in zvecer; po 1 tednu zvisate na 6 kapljic zjutraj, opoldan in zvecer; in po nekaj dneh na 8 kapljic 3-krat dnevno). V 3-eh tednih se vam mora stanje izboljsati. Ne boste vec tako “raztresena, panicna in razmisljala samo o materi”. Ves cas stresnega okolja ne znizajte stevila kapljic Cellfood kisik za zivljenje. Ne skoduje, lahko ga uzivate vse zivljenje, saj omogoca optimalno dodajanje vseh tistih elementarnih snovi, ki so potrebni, da celice tvorijo ATP in se cistijo strupenih snovi. Tako omogoca, da se celice lahko “borijo” proti kateremkoli “sovrazniku”, saj si same “izoblikujejo tisto orozje”, ki ga potrebujejo v dani situaciji.

Preberite si(tukaj cisto kratko, cisto spodaj pa sem vam prilepila celoten prevod clanka, ce vas zanima in ce ga se niste brala), kaj so po dolgih desetletjih odkrili strokovnjaki, kako nase telo VEDNO enako racionalno odreagira na strese. In kaj vse so danes za sodobnega cloveka stresi(Klinika Mayo, 2006):
————————————————————————–
Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres
1/ Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.

Ob dolgotrajnem stresu, nasemu telesu zacne primanjkovati energije za vse svoje organe. Tudi za zivcevje in hormonski sistem. In pojavi se kronicna utrujenost, malodusje, raztresenost, razdrazljivost, nespecnost ali zelja po spanju,….

————————————————————————–
2/ Predlagam vam tudi, da si zvecer, ko se poskusate umiriti, naucite vzeti 10 do 15 minut casa samo zase: ali za nekaj joga vaj in globokim dihanjem, ali samo poskusiti se osredotociti na mirno globoko dihanje in ne misliti na nic. SAMO na dihanje!! Tega se je potrebno nauciti, tako kot smo se v soli ucili pisanja in branja. Enkrat ni nobenkrat! Vsaj 5-krat je potrebno ponoviti, da telo to vajo spozna kot “svojo” navado.

3/ Sedaj najbrz nimate casa za rekreacijo, a vsaj s sinkom pojdita na sprehod in potrudite se pogovarjati se z njim in ga poslusati. NE BO lahko! a potrudite se in vsake toliko vam bo uspelo! In to je ze uspeh! pocasi bo telo (custva) preslo v normalno stanje in ne bo vec skoncentrirano samo na skrb za mamo.

Poskusite! Se splaca! V zivljenju bo se veliko taksnih primerov, saj ste se tako mlada! Prej ko se boste naucila, kako reagirajo vasa custva (drazljaii, ki “paralizirajo” drug del mozganov: in zato trosite ogromno energije), bolje se boste drugic, ko vas bo ponovno “streslo” zoperstavila vam neprijetnemu dogodku. A energijo (ATP-molekule) bo potrebno celicam pomagati tvoriti. Sicer se boste izcrpavala in izcrpavala. Posledice pa ze poznate.

Pomislite na sinka, ki tako hitro raste in je se vse zivljenje pred njim in vami. Za vas vse naredite korak,in boste videla, da vedno za dezjem posije sonce. Tudi v nasih srcih in dusi.

Vedno se lahko obrnete, s kakrsnimkoli vprasanjem in poskusili bomo najti najboljsi odgovor.

lp m

prilepljen clanek
————————————————————————-
Vsakodnevni STRESI so največji krivec za kronično pomanjkanje energije in nastajanje odvečnih prostih radikalov!

Stres
Tista znana bolečina v želodcu, plitko dihanje, tesnoba v prsih, panika in nesposobnost spregovoriti prave besede. STRAH in negotovost!

Moderno življenje nam je prineslo nove izzive in tako nove oblike stresov:

• že 10 minut gledanja večernih novic, ki nas obveščajo o dnevnih požarih, poplavah, potresih, onesnaženosti okolja, političnih in gospodarskih krizah, težavah sosedov, znancev, nam dviguje raven stresa,
• vsakodnevne službene obveznosti – pravočasnega odgovarjanja na pošto, e-pošto, telefoniranja, sestankovanja, priprave na predstavitve, pomembne dogodke, ki morajo biti izpeljani v tako kratkih časovnih terminih,
• izpitni roki, šolske obveznosti, tekmovanja za položaj med vrstniki, kolegi,
• vsakodnevne skrbi ob bolanih otrocih, starših, nas samih, kako najti najhitrejšo in najučinkovitejšo pot do rešitve.

Kako se telo odzove na stres
1/ Enostavno povedano telo se “postavi” v višjo prestavo. Tako kot avto, potrebuje več energije za hitrost, refleksnost, koncentracijo, poskočnost, da se ščiti , ali da “teče” kakor hitro zmore.

Ko se to zgodi, hipotalamus, majcena žleza v možganih pošlje ALARM skozi možganske živčne celice v vse organe tvojega telesa!

2/ Kombinacija živčnih in hormonskih signalov povzroči, da se v nadledvični žlezi sprosti cel niz hormonov, od katerih dobro poznamo adrenalin in kortizol.

• Adrenalin dvigne srčni utrip, poveča cirkulacijo krvi in s tem omogoči boljši pretok krvi (“prenašalka goriva”).
• Kortizol najpomembnejši stresni hormon, poveča količino sladkorja(glukoze) v krvi in posledično v možganih.Omogoča dostopnost niza snovi za obnovo celic in tkiv (ob stresu nastajajo celične poškodbe in s tem poškodbe tkiv). Kortizol tudi dvigne imunski sistem, pri tem zmanjša delovanje “manj potrebnih” organov, kot so prebavila, razmnoževalni organ in proces rasti.
• Sistemski alarm tudi komunicira z deli možganov, ki kontrolirajo naše gibanje, motivacijo in STRAH.

Naše telo se obnaša VEDNO zelo racionalno. Ob pomanjkanju energije racionalno izloči vse tiste funkcije, ki v tistem trenutku niso življenjsko pomembne.

Kratkotrajni in dolgotrajni stresi!
Takoj po stresu se zmanjša količina stresnih hormonov in omogoči, da se telo vrne v svoje normalno stanje delovanja. Srčni utrip se upočasni, ne dihamo več plitko, ni nas več strah, nismo paralizirani.
Kratkotrajna obramba telesa pred stresi je v tistem trenutku dobro došla.
Če si pa stresi sledijo eden za drugim, če so dolgotrajni, potem so takšni obrambni mehanizmi za naše telo in duha zelo škodljivi!
Dolgotrana aktivacija celega niza stresnih hormonov in živčevja potrebuje ogromne količine energije in ob tem nastaja veliko število prostih radikalov. Usklajeno delovanje vseh naših organov je ogroženo, prihaja do rušenja vitalnih metabolnih procesov.

Osnovna shema odzivanja telesa na dolgotrajni stres in posledice:

Organ Potek Posledica

Prebavila

Stresni hormoni upočasnijo sproščanje želodčne kisline in praznijo želodec in čreva.
Driska, bolečine v želodcu!

Povišanje apetita in stalni občutek lakote

Koža in dihala
Stresni hormoni povzročijo plitko dihanje, zmanjšano ali povečano količino krvi v kapilarnem sistemu (poznamo izraza: “bled-a kot zid “ali kri mu/ji je butnila v lica”).
Rdečice, srbečice, psoriaza, lupus, ekcemi, akne, prekomerno odpadanje las.

Kronične težave z dihanjem,
bronhitis, astmatični napadi

Imunski sistem

V stresni situaciji ima izločanje kortizola vedno prednost pred ostalimi imunskimi reakcijami!

To “preklapljanje” prednosti med hormonskim in imunskim sistemom ima velikokrat odločilno vlogo, da se nam imunski sistem začne nižati in tako postanemo manj odporni na infekcije, bolezni. Pri dolgotrajnem, nekajletnem stresnem dejavniku pa se kronično manjša odpornost velikokrat spremeni v eno od autoimunskih bolezni. Tako v obdobju stresa naše telo s svojim imunskim sistemom napade lastne celice našega telesa.

Danes nabolj pogoste oblike nastalih okvar imunskega sistema zaradi stresnega dejavnika so na koži, okostju, živčevju.

Večja podvrženost okužbam, alergije, lupus, psoriaza, prekomerno odpadanje las, revmatoidna obolenja, multipla skleroza, t.im.polinevropatije, polimiopatije.

Živčni sistem

Stranski produkti kortizola povzročajo utrujenost, zaspanost in s tem občutek depresivnosti.

Kronična depresivnost, zlovoljnost, anksioznost, občutek nemoči.
Težave s spanjem, izguba želje po seksu, apetitu!

Študije so pokazale, da stresni hormoni vplivajo na strukturo in delovanje možganskih živčnih celic, ki so ključne za delovanje spomina.

Lahko vodi tudi v hujše osebnostne težave!

Krvožilni sistem
Kortizol povzroči povišanje srčnega utripa, krvnega pretoka in s tem povišanje pretoka krvnih lipidov (holesteroli in trigliceridi).

Srčne okvare in kapi!

Kortizol vpliva tudi na akumulacijo trebušnih maščob, ki nekaterim ljudem da obliko “jabolka”.Ljudje z obliko “jabolka-trebuha” so podvrženi višji nevarnosti boleznim srca, diabetesa kot ljudje z obliko “hruška-trebuha”, kjer se maščobje nabira predvsem v predelu stegen in zadnjice.

Upravljajmo stres!
• S stresi živimo ves čas!
• Ne pozabimo na naše dedne zasnove, poglejmo kakšni so bili naši starši, stari starši!
• Naučimo se razbrati kakšne strese doživljamo, kako vplivajo na naše telo in počutje in ali jih znamo kontrolirati!
Ob stresu : naučimo se pravilno dihati (globoko zajeti sapo in mirno dihati). Vaje večkrat ponavljajmo skupaj s telesu primerno fizično rekreacijo (hoja, tek, kolo,plavanje,….), tako telo “naučimo”,da kasneje “zna samo” regulirati stres (tako imenovani Pavlov refleks).
• Pravilno se prehranjujmo: ne štejmo kalorij temveč katere snovi smo pojedli!
• Vzpostavimo bioritem hranjenja!

Vir Klinika Mayo, September 2006

————————————————————————-