Pozdravljeni!
Stara sem 49 let, normalne teže, ukvarjam se s športom, le pri prehrani včasih pretiravam s čokolado.
Oče in njegov oče sta imela diabetes 2. Oče je pri 64-ih umrl zaradi pljučne embolije po operaciji, diabetes je dobil dve leti prej, imel je tablete, zelo je pazil na hrano.
Zaradi družinske anamneze moja zdravnica želi, da vsako leto dam kri in urin za pregled.
Zanima me, kaj menite, naj si sama kupim merilec krvnega sladkorja in si recimo mesečno merim? Mogoče bi bilo bolje to sproti spremljati, ne da me ta letni pregled vedno spravi v paniko, saj sem tudi hipohonder. Imate tudi za to kakšen nasvet, kako bi se znebila tega pretiranega strahu pred bolezimi?
Hvala in vse dobro še naprej!

Pozdravljeni, za neprestano merjenje ne vidim prav nobene potrebe in tudi dvomim, da vam bo omililo strahove, le namnožili se bodo na 12x v letu. Sicer pa je bolje usmeriti energijo v preventivo sladkorne bolezni, ki je predvsem skrb za primerno telesno težo. Kontrole letno se mi zdijo smiselne, za trepetanje nad številko pa ne vidim smisla, saj ni laboratorij tisti, ki vas naredi bolno in niste pred preiskavo nič bolj zdravi kot po njej. Strah pred boleznimi pa je psihična težava in se jo zdravi tam zgoraj v glavi, če je potrebno in ne z izključevanjem novih in novih bolezni, ki jih sproducira strah.
Lep pozdrav

Sicer je res, da me laboratorij ne bo naredil bolne, ampak recimo, da mi nekega dne kljub dobremu počutju pokaže nekoliko povišan sladkor, bom pa vsa preč 🙂

Če boste stalno trepetali pred nevšečnimi številkami boste vsa preč tudi brez nenormalnih vrednosti. Te številke so namenjene ukrepanju in ne razpoloženju 😉