Potovanja.Over.Net

Kam in kako na počitnice

Razprave o popotniških destinacijah, mnenja glede izbora lokacij za počitnice in ideje za popolni dopust.

Japonska, Indonezija, Malezija

Default avatar

galja19

Hčera in njen fant v sredo odpotujeta na Japonsko, Indonezijo in Malezijo. Na potovanju bosta 5 tednov, 14 dni bosta v Maleziji ostali čas pa Japonska in Indonezija. Gresta sama in ne preko agencije. Lepo prosim za mnenje tistih, ki ste v teh državah že bili, kakšna je varnost, kaj morata še posebno paziti, kako zgleda izlet v džungli,... Kaj pa komarji, nabavila sta si tablete proti malariji. Tudi cepila sta se proti hepatitisom..

Za vsak nasvet in mnenje vam bom zelo hvaležna, saj me je kot mamo zelo strah, onadva pa se full veselita. ,

Pozdrav
Default avatar

brancc

Lahko povem za Japonsko, kjer sem šel SAM (backpacking). Je izjemno varna dežela, vendar opozarjam - DRAGA. Da jih stroški ne bodo presenetili, mene je prišlo za 19 dni ekonomičnega bivanja 3.000 EUR (z letalsko karto, ki je bila 650 €). Bankomati so povsod, tako da naj imata navadno bančno kartico s sabo in še kakšnem mastercard za plan B.
Že najcenejši HOSTEL te pride cca 40 €/osebo. Hrana je relativno poceni, vize ne rabita.
Prevoz je hudičevo drag - če bi vzela 14dnevno karto za Shinkansen (hitri vlaki- bullet train) - cena cca. 600€/osebo.Drugače pa OBVEZNO navigacija (GPS) in potovalno sveto pismo - Lonely planet.

Drugače pa čudovita dežela. Za več infa in slike iz tega potepanja me pa dodajta na FBju (Branko Strmole).
Default avatar

brancc

Glede bolezni na Japonskem ni panike, ampak za ostali dve destinaciji je pa priporočljivo. Obvezno Corris zavarovanje.
Default avatar

ena tuki

za celinsko Malezijo nobene panike glede čistoče, niti komarjev, izjemno razvita, čista, lepa prijetna država, sama sem nad Malezijo izjemno navdušena, tako naravo kot ljudmi.

obe ... Malezija in Indonezija (z izjemo Bali-ja) sta muslimanski državi, zato bosta morda nad določenimi navadami presenečena, ampak dokler bosta spoštljiva do ljudi in sistema se bosta imela super.

tudi jaz sem bila prvič takole daleč s fantom (danes oče mojih otrok) dlje časa, bila sva večkrat, vedno sama z ruzakom in vedno je bilo noro dobro. V začetku najinih poti še mobilcev ni bilo in lahko si samo predstavljam skrbi, ki so pestile moje starše :) danes pa so SMS-i in verjetno boste ves čas na vezi (vsaj na par dni predvidevam), tako da nič skrbet!

obe državi sta zelo varni, le na svoje imetje naj bosta resnično pazljiva, saj se povsod najdejo tatovi (tudi iz vrst ostalih popotnikov!) ... naj imata fotokopije vseh dokumentov in avio kart spravljene drugje kot originale, midva sva fotokopirala tudi vse kartice in coris zavarovanje. Denar pa na različnih mestih.
Default avatar

zigec.migec

hojla ...

tole je bilo objavljeno na spletnem forumu potopisnik.si ...
vse najboljse pri iskanju informacij ...
sploh pa na sami poti ...
pa kar brez skrbi -
potovanje je uzitek,
in je dejansko spoznavanje sebe samega ...

ziga
_____________________________________________
Pozdravljeni!

Pošiljam vam kratek potopis mojega potovanja po Japonski. Če vas še karkoli zanima, mi lahko pišete na mazgan.mateja [at]gmail.com

SAMA PO JAPONSKI
Zelo težko bom zajela vse vtise v ta majhen okvirček, saj jih je enostavno mnogo preveč. Japonska je dežela na robu planeta, povsem drugačna, eksotična, zapletena, skrivnostna in lepa.
Japonska, z drugimi besedami za nas poznana tudi kot Dežela vzhajajočega sonca je država, ki leži ob vzhodni obali Azije. Sestavljena je iz niza velikih otokov. Celotna država meri 377.864 kvadratnih kilometrov in s 127,5 milijona prebivalcev spada med največje in najbolj razvite države. Državo zajemajo štirje glavni otok, od severa proti jugu so Hokkaido (Hokkaido), Honshu (Honshū), Šikoku in Kyushu (Kjušu).
Za potovanje po Japonski sem se odločila povsem naključno, saj o tej državi kot moji prioritetni džavi potovanja niti nisem razmišljala. Tokrat je že drugo leto zapored prišlo do takšne situacije, da sem se na potovanje odpravila povsem sama, zato sem morala izbrati varno državo in tako sem pomislila tudi na Japonsko. Ker pa sem poleg tega imela še srečo z ugodno letalsko karto – 800€, niti pomislila več nisem, da se ne bi odpravila v to za mene takrat zelo skrivnostno državo. Za potovanje sem namenila dva tedna v mesecu avgustu, ker relativno hitro potujem in sem se zavedala, da bom v dveh tednih videla precejšen del Japonske.
Ko sem po kratkem letu iz Benetk do Rima ter nato še po 11 urnem letu iz Rima do Tokya pristala na precej znanem Tokyjškem letališču Narita, sem ugotovila, da so mi izgubili prtljago. Seveda takrat noben ni vedel kje bi se lahko moja prtljaga nahajala, niti niso vedeli, kdaj bo prispela itd., se nisem pustila motiti in že se je začelo moje potovanje po želežniških tirih Japonske z najugodnejšo varjanto potovanja – Japan Rail Pass (45.100 YEN-ov = 335 €) (http://www.japanrailpass.net/). Najprej moram omeniti še to, da je Japonska znana po tem, da ti bo skoraj vsaka oseba ob vprašanju „Do you speak english?“ odgovorila z „yes, yes“, ob enem pa imaš občutek, da te sprašuje „kateri jezik sploh govoriš?“. Kljub neznanju tujih jezikov so zelo prijazni in ti pomagajo, četudi morajo risati ali kot mi je en gospod pomagal preko treh povezav na podzemni železnici, da mi je tako na eni postaji pokazal kam dalje… Pravtako sem na prvi želežniški postaji v Tokyu debelo gledala v vozovnico, na kateri so bili neki japonski znaki ter številke. Nato mi je očitno po moji vizualni zmedenosti le nekdo pristopil na pomoč ter mi raztolmačil navodila, da na karti piše številka vlaka, ura odhoda, ura prihoda, številka vagona ter številka sedeža in kateri znak kaj pomeni, tako da sem se nato znala orientirati po teh njihovih vozovnicah. Nakar doživiš naslednji šok – na peron z veliko brzino pripelje shinkansen (hitri vlak) in kar naenkrat se v manj kot 5 min zamenja približno 500 potnikov in vlak že tudi odpelje z neverjetno brzino dalje. Kar se tiče cen vlakov na Japonskem je tako, da cena vlaka raste z njegovo hitrostjo. Najcenejša varjanta pa je že zgoraj omenjen Japan Rail pass – karta velja za več vrst vlakov za število dni, za kolikor pač si kupiš karto. Torej se te dneve lahko neomejeno voziš z vlaki. Kot prioriteto sem si za Deželo vzhajajočega sonca določila priti na najvišji vrh – Fuji (3776m), na katerega sem se odpravila že takoj drugi dan. Vlak te na Japonskem takorekoč lahko pripelje skoraj do vsake točke, tako sem prišla z njim tudi do vznožja Fujija – velikanskega vulkana, od koder sem se do zadnje točke, kamor vodi cesta pripeljala z avtobusom, nato pa sem se povzpela peš do vrha. Naslednji dan sem le prejela klic iz letališča, kateri so mi povedali veselo novico, da je iz Italije priletela z naslednjim letom tudi moja prtljaga (torej je ostala že v Italiji) in nato sem skupaj z prtljago nadaljevala potovanje proti severu po otoku Honshu do otoka Hokkaido, kjer sem si ogledala večje mesto Sapporo ter se napotila na zahodni del v manjše obalno mestece Otaru, kjer sem si ogledala nekaj njihovih zgodovinskih muzejev ter se z ladnjico podala na izlet ob klifih. V zame nepozabnem sopotniku na vseh potovanjih turističnem vodniku LONELY PLANET sem zasledila zanimiv nacionalni park z vulkani Taisetsu National park, katerega sem pravtako obiskala. Nacionalni park je zanimiv, ker je vulkanskega izvora, na katerem je še vedno delujoči vulkan. Pravtako je bila zame velika zanimivost poraslost višjega dela nacionalnega parka z nizkim bambusom (kot so pri nas bori v visokugorju).
Ob povratku proti Tokyu sem se vmes ustavljala tudi pri različnih templjih ter največjem kipu Bude na svetu. Od večjih mest sem obiskala Osaka, Nagoya, Tokyo in Kyoto, za katere bi lahko rekla, da zgledajo kot mravljišče. Ljudje neprestano hitijo, se ne ustavljajo, ne posedajo (zato so klopi za počitke zelo redke), redko sem videla kakšen par, večina pa vsi z prenosnimi računalniki ter aktovkami nervozno letijo sem ter tja. Zato sem si v Tokyo med drugim ogledala tudi najmirnejši del mesta na vzhodnjem delu – Imperial Palace, kjer so vrtovi, da sem se lahko malo odpočila od množice ter hitenja, nasprotno temu pa sem obiskala Tokyo Disleyland, katerega obiskujejo množice turistov ter tudi domačinov. Vsakemu obiskovalcu večjih mest na Japonskem priporočam, da se z dvigalom povzpnejo na razgledne stolpe, kateri so v središčih vseh večjim mest Japonske. Iz teh stoplov je rezgled po celotnem mestu, ponekod celo okolici. Vsako od večjih Japonskih mest je za nas relativno podobno drug drugemu, predvsem zaradi skoraj povsod enakih razglednih stolpov ter visokih stolpnic. Vsa mesta imajo mnogo templjev, katere si hodi ogledovati množice turistov. Od teh večjih mest se od ostalih razlikuje mesto Kyoto zaradi nočnega življenja in velikega števila geish, katerih je največ na poti v ochayo (prevod bi bil čajna hiša, kjer pa je vsega drugega več kakor čaja). Najbolj prevzelo pa me je mesto Hiroshima, kjer so domačini ohranili spomin na jedrsko eksplozijo in njene katastrofalne posledice iz leta 1946. Nasproti muzeja ter parka stoji še poslednja ohranjena ruševina.
Obiskala sem tudi Takayamo na otoku Honshu v predelu Japonskih Alp in je eden najlepših alpskih ter rudarskih predelov Japonske, kjer je še ohranjen tradicionalni način življenja.
Prenočevala sem v hostlih, ker je to najugodnejša možnost prenočitve (okoli 20 € ali več). Eno noč sem prespala v njihovih tipičnih prenočiščih nižjega sloja – hostel imajo urejen v tem stilu, da lahko turistom pokažejo tudi ta način življenja. Torej, spala sem v nekih komorah, ki izgledajo kot nekakšna 2 m dolga luknja v steno, v kateri je samo jogi ter tv in lučka. Za prtljago pa sem dobila samo ključ za manjšo omarico na hodniku. Kar se pa tiče ostalih hostov, smo v večini spali na tleh, kakor je na Japonskem navada. Dobila sem rjuhe ter eno blazinico, katero sem si v večji sobi, kjer nas je spalo več, dala na tla, prtljago pa v večjo skupno omarico. V nobenem hostlu ni bil vključen zajtrk v ceno oz mnogi ga niti niso imeli v ponudbi. Pravtako je v večini hostlov bilo ločeno za punce in fant, saj se kopalnice skupne.
Kar se tiče hrane je na vsakem vogalu dostopna fast food hrana, kar predstavlja najpogosteje hitre sushi in sashimi restavracije, kjer se dobi hrana za precej malo denarja. Za turiste najboljša varianta naročevanja hrane je po fotografijah, saj imajo skoraj vse restavracije jedilne liste z opisi v njihovih znakih ter fotografije. Poleg tega imajo še nekatere restavracije pravo hrano ali plastično, ki zgleda kot prava prezentirano kar pred vhodom v restavracijo, tako da si lahko gosti že na takšen način izberejo hrano. Seveda pa to ne pomeni, da boste vedno vedeli kaj jeste.
Vsem, ki boste kadarkoli potovali po Japonski želim obilo zabave ter užitkov, sporočam pa vam tudi, da bodite strpni in doživeli boste izredno prijaznost na vsakem koraku.