Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja KAJ LAHKO PRIČAKUJETE OD INSTITUCIJ?

KAJ LAHKO PRIČAKUJETE OD INSTITUCIJ?

[center]Vsaka institucija ima svojo nalogo in svoja področja, dostikrat pa ljudje od njih pričakujejo tisto, kar ne dajejo.

CSD:
V sami osnovi ponuja dve stvari PRVO POMOČ in DENARNI TRANSFER.
1. Prva pomoč (nekakšna recepcija/vratar), je samo prvi stik delavke z vami. Tu ne pričakujte psihološke obravnave, ali velik suport. Več ali manj vas bodo seznanili z zakonov, vašimi dolžnosti in vas usmerili naprej, k SVETOVALKI (Ta oseba vas bo več, ali manj ponovno utrujala z zakoni, ter stvarmi, ki so v njeni praksi, napisala kaj za sodišče, a vedno zelo nevtralno.Pomagala vam bo napisati kaj, ampak to je tudi vse. Od nje ne morete pričakovati nekih odločitev, te delate sami.), k PSIHOLOGINJI (Od te osebe lahko pričakujete le hladen tuš. Ker vam bo na zelo realen in včasih krut način povedala, kakšna je situacija. Vedno bo na prvo mesto postavila otroka in ji bo malo mar, kaj imata vidva z bivšim. Od nje se lahko naučite ogromno, če ji le prisluhnite.) ali k TERAPEVTU (Njegovo delo je zgolj to, da vas postavi na noge in vam obrazloži zdrav pogled na zadevo. In dostikrat se z njim vsaj v začetku ne boste strinjali, a ko boste dobili celotno sliko, boste tudi videli svoje napake).

2. Tu dobite zgolj socialne transferje in le v skladu, kolikor vam po zakonu pripada. Nič več. Njih ne zanima vaše realno stanje, ampak stanje, ki je zavedeno v podatkih, torej na DURSU.

POLICIJA:
Deluje na principu dokazov in zakona. Veliko je tudi odvisno na katerega policista naletite in kako se do njega obnašate. Oni sicer zadeve predajo naprej na tožilstvo (lahko že isti dan, drugače pa imajo 30 dni, ponavadi čakajo, ker je dosti preklicov). Lažje vam bo, če se obrnete na kriminalista, ki dela na področju nasilja v družini.

TOŽILSTVO:
Dela izključno po dokazih in ne na sistemu besed. Torej če prijavite nasilje v družini, morate imeti zraven zdravniško potrdilo, če tega ni, ne pričakujte veliko. Tožilstvo se bo posvetilo le tistim primerom, ki imajo konkretne dokaze, ostalo je izguba časa in živcev. Ponudijo pa tudi predtožbene socialne treninge ali medijacije. Dobra stvar in se zadeve rešijo finančno ceneje, predvsem pa ni toliko stresa.

ZDRAVNIKI:
Če se vam ali bližnji zgodi karkoli greste do zdravnika. On pa je potem dolžan poklicati policijo in dokomentirati zadevo. Tu imate prvi konkreten dokaz.

SODIŠČE:
Ponovno deluje samo na osnovi dokazov in ničesar drugega. Včasih njihove sodbe nimajo ne glava ne repa, a tako žal je.

ODVETNIK:
Tri vrste odvetnikov je:
1. Odvetniki, ki iščejo luknje v zakonu in napake v dokaznem gradivu (lep primer je Balkanski bojevnik, pa Hildica).
2. Odvetniki, ki se trudijo in znajo dokaze povezati, da gre vam v korist.
3. Odvetniki, ki jim je pomembno samo plačilo.
Na sodišču pa je ponavadi bitka teh treh in vse je odvisno od tega, kateri odvetnik je vaš.

PSIHOLOŠKE SVETOVALNICE/TERAPEVTI:
So ljudje, katerih naloga je, da vas nazaj postavijo na noge, vas naučijo komunikacije in vam problem pokažejo iz vseh zornih kotov. Ca. 3 mesece traja, da približno to dosežete. So pa nujno zlo, tako za vas, kot za otroke.

SOS TELEFON in podobno:
So tam zgolj za to, da vam prisluhnejo in ni njihova naloga, da vam dajo rešitev, lahko pa vas usmerijo. Se nekakšne tajnice.
[/center]

Spoštovana ga. Alenka!

Vsaka institucija ima svojo funkcijo, to drži. Mnogi (smo) se srečali vsaj z eno od njih, če ne prej ob vložitvi vlog za razne subvencije oz. otroške dodatke, še prej vrtec, nazadnje štipendije otrok. Veliko nas je, ki smo imeli ob razvezi še ml. otroke, v teh primerih je CSD nujen.
Če pogledamo delo gornjih institucij iz širšega vidika, njihovo področje obsega mnogo več področij, kot “le” dogajanje v družini. Npr. sem šteje skrb za starejše, skrb za duševno bolne, onemogle, do skrbi za ljudi, odvisne od različnih drog, alkohola (če se dotaknem samo najbolj izstopajoča). Stiske so najrazličnejše: od samih (u)pravnih postopkov, oddaje vlog, varstva starejših, odraslih s posebnimi potrebami, težje zaposljivimi, do odnosov, kot je razveza, dodelitev otrok, preživnina, do pomoči, ko nekdo zabrede v alkohol, mamila, prostitucijo. Vse to je del vsakdanjika, kjer je potrebno znanje, vodenje, poslušanje, ukrepanje…Ob vsem tem so še področja, na katerih delajo, pa vseh področij niti ne poznam(o) in si mnogi, ki to skrb potrebujejo, brez tega življenja ne znajo predstavljati. Na tem forumu se o institucijah največkrat govori v povezavi z dogajanji v družini, dodelitvijo otrok in preživnino. Prav tako so pomembni uporabniki, ki se nanje obrnejo.Vsak ima svojo izkušnjo, svoja pričakovanja, kaj od teh institucij pričakuje, na drugi strani pa tudi zaposleni (lahko) vidi situacijo po svoje.
Sedaj pa tisto, zaradi česar sem se sploh odločila, da napišem nekaj vrstic: namreč delovanje SOS in NVO. To niso nekakšne tajnice in tudi niso zgolj zato, da prisluhnejo. SOS skupina v Sloveniji deluje že preko 20 let; v tem času se je pričelo bistveno več govoriti o nasilju, prepoznavati nasilje, izdajajo publikacije, odpirajo varne hiše. To je le vrh ledene gore. Mnogokrat je anonimni telefon prvi, “ki sliši”, na katerega ženska (če govorim samo o največkrat izraženem nasilju), sploh upa povedati, kaj se ji dogaja, kjer vso zmedo, strah šele upa izražati, kje so šele koraki, da odide iz odnosa, ki to več ni. Ob tem mi pride na misel, kako ponazoriti pomembnost teh NVO: na nekem srečanju NVO, kjer je potekala predstavitev humanitarnih in nevladnih organizacij, je med drugim sodelovala tudi predstavnica Varne hiše. Opisala je NOČ (ne preko dneva, ali od 8 do 16.00), ko je bilo potrebno urgentno zagotoviti zatočišče štirim družinam oz. mamicam z otroci; brez njihovega truda in dela, bi se za te družine razpletlo drugače. Med drugim SOS in podobne organizacije sploh pomagajo ženski, da se opogumi do te mere, da pokliče policijo, pove zdravniku, poišče pravega terapevta, da izrazi strah, kaj bo, če bo… povedala, kaj se ji dogaja.
Pa še nekaj o institucijah: zavedam se, da ima vsak posameznik (verjetno) svoje mnenje in izkušnjo o delovanju teh institucij in njihovem delu. Zavedam pa se tudi, da je njihovo delo potrebno; da večinoma delajo po svojih najboljših močeh, da se žal dogaja tudi, da usekajo mimo; vendar ni na mestu, da kar povprek kritiziramo in karakteriziramo njihovo delo.

Vse vaše napisano je čisto res in lahko bi še veliko dodali, predvsem kaj vse dela SOS. Vendar je v grobem to, kar sem napisala. Težava večino ljudi je, da je prepričana, da če bo npr. poklicala SOS, bodo oni zamahnili s čarobno palčko in bo težava rešena, to pa ni res. Tajnica pa v smislu, da poslušajo, usmerjajo, pomagajo. Grobo rečeno so res tajnice, ki sprejmejo tisti prvi afekt. Nikakor pa ne v slabšalnem smislu, predvsem v dobrem.

nova
Uredništvo priporoča

Kaj sem že napisala takega, da je bilo treba brisat? Da vse te institucije delajo še kaj drugega kot zgoraj napisano? Drugič raje svoj post briši, ti si napisala večjo neumnost kot jaz. Če že razlagaš, kako pomoč lahko v teh ustanovah dobimo, potem to napiši, kot je treba. Še pojma denarni in socialni transfer enačiš. Ma ne, no.

Tudi jaz sem bila brisana, he he.

Tudi jaz sem bila brisana, he he.[/quote]

Tole me spominja na inkvizicijo. Preganjanje krivovercev ;).

Del Jalurjevega odgovora, ostalo je bilo…

1. CSD: tam je bila večina nas na svetovalnem razgovoru ob ločitvi. Neporočene, so urejale očetovstvo. V glavnem, delajo še kaj drugega kot samo prvo socialno pomoč in socialne prejemke. Malo daljši seznam, kaj tam počnejo na povezavi: http://www.csd-lj-siska.si/dejavnosti/dejavnosti.asp

In TALE POST je namenjen tistim, ki se ločujejo in iščejo prvi stik. Ponavadi se tu zaplete, ker ne vedo kam se obrniti ali na napačnih vratih iščejo napačne podatke.

Tudi POLICIJA, SODSTVO in ODVETNIKI počno še marsikaj več in tu bi lahko napisala še NOTARJE. To je zelo grob opis kaj lahko kje pričakujete. Če ima kateri CSD še dodatne storitve, kot v CE, npr MEDIACIJO – kot pomoč ob ločitvi, napišite to, ne pa vse kar CSD in ustanove delajo.

Od mojega posta so trije stavki. Prilepi cel post, pa naj drugi ocenijo, koliko je bil neprimeren.
Sicer pa nikjer ne piše, da je tvoj post namenjen tistim, ki se ločujejo in iščejo prvi stik. Piše, kaj lahko pričakuješ od institucij. Tudi ko sem dopolnila tvoj post o delu policije, sem se omejila na družinska razmerja, o čemer je več ali manj beseda na tem forumu.

Me pa res zanima, če je kdo tu, ki so ga s CSD, ko se je obrnil na njih zaradi ločitve, poslali h psihologu ali terapevtu.

Vsi ljudje, ki se ločujejo, ne rabijo policije, zdravnika, sos telefona in psihološkega svetovanja (mimogrede, kaj naj bi pomenilo, da so psihološke svetovalnice nujno zlo???).

Policijo, zdravnika in sos telefone rabimo v primeru nasilja. In sos telefon v takem primeru ni samo tajnica in nekdo, ki posluša, ampak tudi nudi tudi čisto konkretno pomoč v obliki varnih hiš.

Spoštovana gospa Alenka!

Oglašam se v zvezi s sporočiloma Histerije na kubik in Jalur. Oba sem prebrala in v njih ni bilo čisto nič takšnega, da bi ju bilo potrebno brisati. Še več, strinjam se z njima, saj sta osvetlili še ostala področja, kjer navedene institucije delujejo. Tudi se strinjam, da se vsi ne ločujejo zaradi nasilja, alkohola, varanja, da je vzrokov toliko kot ločitev in da jih večina pri razvezi potrebuje le (morda) odvetnika, nujno pa CSD in sodišče. Poleg tega v vašem odgovoru pojasnjujete, kaj ste vi mislila z napisanim. Od kod naj mi vemo, da je to le izsek. Če je tako mišljeno, potem tudi pričakujem da bo tako predstavljeno.
Poleg tega v temah, ki jih spremljam v zvezi z vašimi odgovori, razberem, da spoštujete različnost; kako in kje tu v konkretnem primeru tolerirate različnost, oz. če vprašam v terapevtskem jeziku (pa meni ni treba odgovarjat, odgovorite sebi), na kateri žulj sta vam stopila zbrisana posta in kaj v zvezi s tem vas je zamajalo toliko, da je bilo potrebno brisat sporočila.

Mi, kot uporabniki foruma verjetno nismo dolžni razbirati ozadja pisanja, ali tega kaj je nekdo mislil. Na vaš slog pisanja gledam, kot da želite vse zbasati v en koš – preveč tem, preveč razpršeno. Morda res želite dobro, vendar sama osebno težko verjamem, da je človek, ki ima za seboj življenjske izkušnje, zakon, delo z ljudmi, naiven, To je moje doživljanje vašega pisanja.
Kaj konkretno bi pa mene prepričalo in kaj pričakujem pa je: neke kritične, utemeljene umestitve dela institucij, razmišljanja posameznikov, osvetliti pisanje,ki je včasih zelo osebno, včasih opis trenutne situacije, včasih…, s strokovnega vidika, z vprašanji, kaj in kako naprej od točke, kjer (ob)tičimo.
Večina nas prav dobro ve, kakšna čustva nas obletavajo oz. so obletavala ob razvezi, stikih, nadaljnjem urejanju življenja. Zato bi bilo smiselno pisati, kako opraviti z jezo, razočaranjem, nemočjo, kadar stiki niso najbolj uspešni, ali pa jih sploh ni. Morda tudi o veselju, kadar nam pa le uspe skleniti dogovor, kompromis (tudi, če “le” s samim seboj), da nam je nekaj uspelo, da smo se notranje dotaknili otroka, naših vzorcev obnašanja in navad. Potem morda tudi, kako pomiriti otroka, ko je žalosten, ker starša, pri katerem otrok ne živi, ni bilo na stik, ni opravil dogovorjenega dela dolžnosti. Čigavo je to razočaranje, kam ga umestiti? Lahko to strokovno pojasnite? Nadalje, kako lahko mi sami prepoznamo, da je otrok “med dvema ognjema”, kako ravnati, ko starš spozna, da je otrok “sredstvo” komunikacije med bivšima partnerja. Še bi lahko naštevala, vendar se bojim, da bi izpustila starše, ki so resnično sami z otroki, kjer se drugi starš niti malo ne pozanima, kako gre njegovemu otroku, itd… Kako opraviti s čustvi v takšni situaciji.
Potem morda, kako opogumiti mamo, ki ostane sama, čuti nemoč, stisko, strah jo je kako bo zmogla, vesela je, da ji je nekaj uspelo, pa tega nima s kom deliti, da je zelo normalno, da čuti nemoč in stisko, tudi veselje in da je že s priznanjem tega (sami sebi) velika popotnica v razvijanju odnosa do sebe in materinstva.
Zgoraj zapisano velja za ravnanje staršev, kjer bivši partner kolikor toliko sodeluje. Kako pa naj ravna starš, ko bivši niti noče slišati za otroka, kaj šele za kakršnekoli obveznosti. Bi takšni osebi vsaj malo znali prebuditi občutja, jih imenovati in dali vedeti, da je pogumna, da ji je uspelo, čeprav v očeh drugih minimalno, v njenih očeh, očeh strokovnjaka pa stopa z velikimi koraki? Verjemite, da za to ni potreben opis konkretne situacije (v stilu vprašte, pa boste dobili odgovor), saj so čutenja ob razpadu zveze, urejanju nadaljnjega življenja dokaj podobna pri vseh, odločilno je, kako jih doživljamo, kako ovrednotimo, kako sami (lahko) pogledamo na situacijo. Če tega (še) ne zmoremo, so tu strokovnjaki.
Bo šlo?

Slapovi, z vami se v celoti strinjam v zvezi z napisanim in menim, da brisanje postov ni potrebno. Lep pozdrav

Nežna, hvala, tudi Histeriji sem se zahvalila, vendar je bilo brisano …))

Super! Hvala bom upoštevala!

Še enkrat zakaj so bila brisana, ker je bilo potrebno nekje potegniti mejo. Razumem, da se kdo ne strinja z mano in mi je čisto ok to, vendar smo globoko zabredli v to, da samo kritiziramo kdo ima prav in kdo ne. To pa nikakor ni konstruktivno. In tudi nikakor ni logično, da v eni temi se kritizira institucije, ko pa ZELO GROBO napišem kaj kje delajo, pa sem jaz ne vem kaj. Tako kot sem že napisala nekje, komunikacija ni to, da najprej skritiziraš potem pa daš še svoje mnenje, ampak da podaš svoje mnenje. Ne pa da sem v tej temi bila skritizirana, da nimam pojma, ker delajo še to in to. Nobena pa ni napisala CSD dela še tudi to in to.

Nočem bit nesramna, ampak to so osnove kulturnega pogovora, tako kot nekomu rečeš PROSIM in HVALA, pa ni v tem nič slabega. (Mislim, da je bil že očitek, kako to, da me moj bivši prosi. Ker je to kulturno.), enako je pri podajanju mnenj. Razumem, da vas kakšna moja izjava razjezi in se z njo ne strinjate, ter s tem pritisnem na bolečo točko, a izjave so vse prej kot spoštljive. So v smislu, in jaz jih tako dojemam in kolikor opazim, še marsikdo, vidim v izložbi dober avto, ga hočem imeti takoj in zdaj, bom šla noter in ga vzela. Ne vem kdo me bo oprostil, če tudi je bil ta avto moje sanje, sem dejanje naredila v afektu…(zelo plastičen primer). Smo odrasli in komunikacija naj bi bila tudi na tem nivoju, a žal ni.

Še enkrat se oglašam, potem pa bom (verjetno) tudi jaz potegnila črto.
Gospa Alenka, še enkrat, meni ni bilo čisto nič žaljivo v brisanih postih, mi je pa milo rečeno čudno, da poudarjate, da vi zapišete zelo grobo, kar pač zapišete. Zakaj pa je potreben takšen ton? Ali je to kulturno? Mislim, da je bilo govora o tem, da institucije ne delajo samo to, kar ste napisala vi, ampak obsega še mnogo več, ne moremo pa brati vaših misli, kaj ste hotela napisati. Mene ni nobena izjava razjezila, kvečjemu se čudim vašemu podajanju informacij, malce me že zabavajo, ki bi jih mi morali vzeti za sveto (tu ni jeze, je moje mnenje), te primerjave z avtomobilom pa tudi ne razumem najbolje, pa kaj čem… Mimogrede, tudi jaz nočem biti nesramna, ne pustim pa se voditi v smislu: tu si rekla tako, tam drugače, jaz sem napisala zelo grobo, pa sem zato ne vem kaj (kot da je to v redu). Ni v redu, sploh ni potrebe, da se piše grobo in da se to še poudarja. Važen je ton.
Lep pozdrav in vse dobro.

Kaj te lahko prosim, da vrneš zbrisane poste nazaj gor, pa zraven napišeš, kaj te v njih tako moti. Jaz sem prebrala vse poste pred brisanjem, pa nisem zasledila nič spornega.
Samo resno. Jaz ponavadi institucije šimfam. Enkrat za spremembo jih ne, pa me brišeš. Res ne razumem, zakaj.

Pišeš, da smo narobe razumele tvoj post. Čudno, da smo ga vse narobe razumele. Ne bom ponavljala, kar ti je bilo že napisano. Samo razmisli, ali nisi malo preveč nestrpna, sploh za moderatorja.

Dragi , predvsem drage uporabnice.

vsekakor lahko tudi kdo izmed vas postane moderator, postopek pa je znan vsem. pridete na obisk, se pogovorimo o vaših kompetencah in se dogovorimo o načinu in namenu moderiranja.

Šele izkušnje pa pokažejo, kaj je teorija, kaj pa praksa. Zaenkrat se strinjam z moderatorko, in meje more postaviti moderator, se pa zavedamo, da marsikomu niso po godu, še vedno pa obstaja način, da se to tudi izrazi na pravilen način.

primož

************************************************************************************* www.mgc-bistrica.si Nihče ni tako bogat, da ne bi koga potreboval in nihče tako reven, da ne bi bil nekomu potreben. [url]https://www.facebook.com/med.over.net[/url]

Primož,

Problem nastane, ko je meja postavljena takoj okoli moderatorjevega vidika, torej ni manevrskega prostora za druga mnenja. In brisane teme NISO bile niti žaljive niti neprimerne. Večinoma sploh niso bila podana osebna mnenja ampak opis delovanja institucij. Če že moderatorka odpira teme na forumu naj dopusti, da nanje repliciramo. Drugače bo ta forum postal njen osebni blog. Moje osebno mnenje je, da bi moral moderator bit oseba, ki ne kuha mule, če se kdo z njo ne strinja in je predvsem strpen.

Jaz sem prosila za odgovor, kaj v mojem postu je bilo takega, da je bilo potrebno post zbrisat. Tega odgovora še vedno ni. Prebrala sem tudi vse zbrisane poste drugih avtorjev in v nobenem ni bilo nič takega, kar bi bilo potrebno brisati. Nasprotno, bile so podane koristne informacije, kaj institucije ponujajo. Ampak očitno na forumu nimajo kaj delat, če jih ne poda moderatorka. Drugi sodelujoči po njenem nimamo dovolj znanja in izkušenj, da bi se kosali z njo, definitivno pa (zelo očitno, po njenem odzivu) je samo ona tista, ki lahko da relevantne in pravilne informacije. Pa čeprav včasih piše stvari, ki niti približno niso točne.

Še zdej ne vem Jalur kaj tuki delaš.. si preveč inteligentna, da se bi bockala s podmladkom nove slovenije.

Na enih koncih sem močna, po drugi strani pa sem potrebovala kakih pet minut, da sem iz možgan zvlekla, kaj bi lahko bil podmladek pozitivne slovenije. Ugotavljam, da sem tudi jaz čisto povprečna tipična mon-a :D.

In kaj sploh naj bi pričakovali od institucij? Menda ne bodo institucije povrnile to kar ljudje s svojo neumnostjo povzročijo, skupaj z vso bolečino bližnjih in trpljenjem otrok. Institucije lahko zagotovijo le tisti minimalen red in varnost otrok, ki je v posameznem primeru sploh možen, odraslim bi pa namesto prikimavanja morali dajati pamet, tega pa zaenkrat še ne zmorejo. In če nekomu ne prikimavajo v vsemu kar misli da je prav, bi to moral bit jasno sporočilo, da naj se ne ubada z institucijami, temveč s sabo, išče svoje napake in stori kaj pri sebi v korist vseh – tudi bivšega partnerja, ker otroke pa le ima z njim. so del njega in ti niso prišli iz sovražnega odnosa.

Še največ napak delajo institucije ravno zaradi tega, ker je preveč zaposlenih tipa uporabnic tega foruma in niso sposobni-e objektivne presoje, temveč vse skupaj gledajo in odločajo skozi vzorec svojega prav v lastni zgodbi.

V zadnjem času sta se me še posebej dotaknili dve zgodbi. Prva; mati s tremi otroci z nenehnim varanjem moža spravila v obup, dosegla prepis moževe hiše nase in jo v manj kot dveh letih zapravila z neplačevanjem položnic in zadolževanjem (ob posmehovanju in zapravljanju zase), tako da se prodaja na dražbi. Z otroci se je odselila k ljubimcu v stanovanje kjer otroci trpijo pomanjkanje, zanemarjanje in še kaj…Druga zgodba je podobna tej, le da so otroci štirje, je pa ne bom v grobem opisal, ker je mati skoraj zagotovo uporabnica tega foruma. In kaj naj naredijo institucije? Z odvzemom otrok, bodo ti še bolj trpeli (čeprav se tukaj da večkrat prebrat česa vse otroci ne čutijo). Naj prikimavajo tema dvema materama, kako in kaj vse sta pretrpeli in na njuno željo teptajo po vseh, ki naj bi bili krivi za njuno stanje sklicujoč se na otroke, ki sta jima »vedno na prvem mestu« in se »trudita le za njih in njihovo dobro«, kar sicer brez izjeme lahko beremo tudi od pričevanj uporabnic tega foruma?

. .......................................................................................................................................................................................... Več ljudi brez dlake na jeziku...in bi se sčasoma rodilo upanje za boljši svet... ...........................................................................................................................................................................................

New Report

Close