SAGA OKOLI STIKOV (ampak samo stiki)
Berem in berem vse okoli stikov(dogaja se svašta), no in včeraj sva s kolegom imela konstruktivno debato o tem.
Najina ugotovitev pa ta:
1.
Če sta dve odrasli osebi, ki nimata zamer, se res dela v dobro otrok. Sicer je pol tu vprašanje, a to potem pomeni, da ni pomembno kako in kaj je s starši, ampak samo kako se počutijo otroci?
2.
Da mnoge matere/očetje za svoja maščevanja uporabljajo otroke in krivo ovadijo nasprotno stran, manipulirajo, izsiljujejo itd. le zaradi ega, ker nasprotna stran ne sme in ne bo živela lepše.
3.
CSD in sodna praksa je v večini primerov skregana z vso kmečko pametjo in realnostjo.
4.
Težko je doseč dogovor, ki bi ustrezal vsem.
Ima še kdo kaj dodat?
Ena stvar, ki pa nama ni bila najbolj jasna (oba delava tudi na področju razvez), od kod ideje:
1. da so otroci en teden tu, en teden tam;
2. 2 dni tu, 2 dni tam;
3. en otrok pri enem staršu, drug pri drugem.
Meni je v tej zadevi jasno to, da otrok rabi stalnico, tako za osebni kot psihološki razvoj. Imet tole selitev narodov, pa ni ravno stalnica (no v bistvu je ta, da se vse skozi seliš). Tisti, ki imate na ta način stike, kako se to odnese? BI to priporočali, ali si želite drugače.?
Po mojih izkušnjah najbolj pametna rešitev je bila ta: skrbništvo je imela mati (lahko bi tudi imel oče), stik je bil določen 1 dan med tednom in vsak drugi vikend, pa še seveda izmenično prazniki. Ta dva pa sta imela medsebojni dogovor, da ga je zjutraj peljala v šolo mama (začela je kasneje), ponj je prišel oče, kasneje je otrok sam prišel k njemu (oče je končal nekje ob 15, mati šele ob 18), sta bila skupaj do ca 19, da je mama lahko še kaj postorila. No in potem je otrok šel k mami, da sta se do nekje do 21 spravla v posteljo. Elegantno! Imam še kdo kakšno zares DOBRO izkušnjo?
Starša se ločita, stalnice ni več. Določanje stikov je vedno izbira med slabimi možnostmi. Dobre rešitve so redke oz. jih ni ker je edina dobra da normalna starša ostaneta skupaj in normalno vzgajata svoje otroke.
Bi pa poudarila problem alkohola. Stikov ne bi smelo biti v nobeni obliki, če je posredi alkohol. Tudi v dvostarševskih družinah z alkoholom, bi otroke odvzela. Saj vem, prebveč ptičkov brez gnezda bi bilo.
Ampak vsaj v primeru, ko stvari eskalirajo, ko mati zbere pogum in z otrocmi gre, ni pošteno otrok siliti nazaj v pekel.
Toleranca do alkohola je prevelika.
Pa ne samo do alkohola, tudi do zanemarjenja. Nekako ne obstaja kriterij, ki bi določil, kdaj lahko govorimo o zanemarjenju.
Iz konkretnih zadev, če otrok vedno pri samo enem izmed staršev pristane na ugrenci, ni nič spornega. Če se otroci pri enem izmed staršev ne umivajo, je bojda dolžnost drugega starša, da otroka to nauči. Če otroci lahko pri enem izmed staršev gledajo TV in igrajo igrice na compu (tu je govora o urah in urah), ter so non stop noter, je to drugačni pogled na vzgojo. Enako, kar se tiče šolskih zadev. Toliko potem o tistih pravicih otrok., ter tem kaj je v korist otroka.
Jaz pa imam izkušnjo, da sem dajala ugovore na ugovore in ugovore na sodbe in pritožbe in nove tožbe…. ker smo vedno znova prišli do zaključka, da stiki med očetom in otrokom morajo bit pri očetu doma (45 km v eno smer) in nič drugače, jaz pa naj se neham vtikovat v stike. To, da je oče alkoholik je bil samo postranski problem… itak ni dokazano, in oče trdi da ni res. Ali se vdam, ali vztrajam in polnim spis.
Najboljši nasvet, ki sem ga jaz dobila od sodnega sveta. Če so dokazi, pol ja, če jih ni, pol nima smisla. Oz. če imaš dobrega odvetnika in ogromno denarja, pol bo tud šlo, sam je treba otroke pripravt na kar nekaj izvedencev. In pri obtožbi pazit – če je alkoholik in rabi zdravljenje, pa se ugotovi, da pije občasno, pol ne bo šlo. Če je pijanček, pa zavrača zdravljenje, pol gre. Razdalje so pa žal tako, da sodišču dol visi. Moj osebni primer je bil tak, da mi je sodnica v spis napisala, da si morem do določenega obdobja nabavit avto in hodit po otroke, ko končajo s stikom. VEDNO bom vztrajala na tem, da z dobrim odvetnikom, lahko dosežeš vse – ala absurd, da gre skozi izjava Pluta, da je 7 x padla na nož. o.O
glejte umivanje, TV, igrice, spanje, prehranjevanje, preklinjanje, ponočevanje, količina učenja….. Ja vse to je stvar pogleda na svet, ki če ni isti, rezultira v ločitvi staršev.
Alkohol pa ubija, ni in nikoli ne bo stvar pogleda na svet, alkoholik otrok ne more voziti z avtom. Konec. In alkoholika vsak zdravnik prepozna s preizkavami. Je dokazljivo stanje.
Jah, izvedenci… eden je spisal predlog stikov na podlagi tega, da je videl “razočaranje otrok”, ker oče h sodnemu izvedencu ni prišel (jaz sem jim prej povedala, da bo oče zraven). Očeta nikoli ni videl ali slišal. Druga izvedenka je napisala, da je oče prišel urejen, da pa ne more sodit, ali ima probleme z alkoholom, zato predlaga pregled pri alkohologu. Sodnik ga nikoli ni napotil, čeprav je to jasno napisalo tudi višje sodišče po pritožbi. Sodišče 1. st. je ta stavek spregledalo in videlo samo predlog stikov. Najboljše je bilo, ko so nas ponovno poslali h isti sodni izvedenki zaradi enakega razloga!?! Zahtevala sem podatke o tem, kdaj in zakaj ga je obravnavala policija, pa je sodišče namesto podatkov o nem pridobilo s policije podatke o meni ?!? Predlagala sem zaslišanje njegove nove partnerke, pa so rekli ne. Ko je pijan je nasilen in nova ga je še preden sva bila uradno ločena ga je prijavila zaradi nasilja v družini. To, da sem ga jaz prijavila zaradi nasilja in je dobil pogojno itak ne šteje – ker vprašanje, če nisem tega naredila samo zato, da lahko prepovem stike. Na koncu sem zahtevala že mnenje osebnega zdravnika! Kako naj dokažem, da je alkoholik? Niti policija mu pihat noče dat, če otroke pijan vozi. Če pa bi se kaj zgodilo, pa nihče ne bi bil kriv. Banda.
Ja Jalur kateri butl…. Pa je kljub temu bilo treba kar nekajkrat k sodnemu izvedencu, ki se mu dolgo ni zdelo sporno, da oče pije. Šele ko smo imeli bližnje srečanje na sodišču, je spremenil mnenje…. Ni da bi govoril.
Sicer pa sem ti že napisala, da imam čisto vedno ko te berem občutek, da pišeš o meni 🙂 Čisto isto zgodbo imava.
Sicer pa sem se tokrat oglasila zaradi nove moderatorke. V svoji naivnosti in sveti preproščini menim, da bi se vendarle dalo nekaj narediti, da bi sodišča spremenila smer odločanja in razmišljanja. Samo dokler bo v Sloveniji vladala taka toleranca do alkohola, tega ne bo. Zato se mi zdi pomembno pisati…. Mogoče bo naša nova moderatorka še en kamenček v mozaiku.
Isti butli, ki so v primeru, kjer ga jaz poznam, določili stik pod nadzorom, tipa poslali v zapor, niso se ne vem kako velik ubadali s tem, kako je to dejansko izvedljivo, ga potem poslali na zdravljenje, kjer so ugotovili, da ni alkoholik, ampak da sam občasno pije (vsaj 1 x na teden) in je zaradi ekonomski situacije nasilen. Svašta!
Kako do kartonov brez sodišča, žal prek zelo močnih vez. 🙁
Veš kaj smo že izvajali, da smo dosegel svoje…najel detektiva (en iz Dolenskega konca je zelo dober), in potem poskrbeli psihoterapevtsko pomoč tako otroku, kot materi in na koncu je sodišče upoštevalo mnenje tega terapevta, ne izvedeniško, so pa bili vsi ti izvedenci klicani na sodišče in so po domače povedano puhnali.
Kar se tiče izvedencev – nekateri so preveč plačani, za to, da nardijo copy paste in pokasirajo najmanj 900 €. Uničijo pa lahko življenje!
Zdajle se mi je utrnilo. V kazenskem postopku zaradi nasilja je bil obsojen na zapor, pogojno če se gre zdravit. Prepovedano mu je približevanje meni, ne pa tudi otroku, kar je sodnica izrecno pojasnila z besedami: Nisem vam prepovedala stikov z otrokom, da vas motiviram za zdravljenje.
Sodnica pojma nima o zdravljenju alkoholikov. Motivirani za zdravljenje postanejo šele ko so v jarku za cesto. Dokler imajo občutek, da se jim samo malo popušča (natančno to je sodnica naredila) se jim motivacija zniža na minimu, ali celo izgine.
Leto in pol po pravnomočnosti sodbe iz kazenskega, se še ni šel zdravit v zaporu pa tudi ni.
obstaja še ena vrsta stikov. imenuje se skupno gnezdo. v tem primeru živijo otrici v enem stanovanju, v njem pa se menjata starša. torej, onadva prihajata in odhajata, otroci so pa konstantno v njem. da bi tako kdo pri nas funkcioniral ne vem, v tujini pa je menda tudi ta možnost. 🙂
meni osebno stiki kot so predlagani, torej 1 dan med tednom in vsak drugi vikend absolutno niso ok. če se postavim v pozicijo tistega, ki ima samo “stike” bi se meni kar malo mešalo, če bi hčeri videla tako poredko. pa tudi ne vem zakaj bi ju morala videvat tako poredko, saj pa sem njun starš in sta moji hčeri ravno toliko kot od očeta. pri nas smo sicer imeli določene stike nekako tako, ampak v praksi jih pa nikoli nismo izvajali tako, so se izvajali ko je gospod imel čas, kar pa je bilo hčerama absolutno premalo. spomnim se, da je soc. dleavka, ki je vodila najin postopek rekla, da se en starš navadi živeti brez otrok, drugi pa živi z otroci – so mu pač konstanta, samoumevnost. to je bila njena pripomba na stike, ki jih je on predlagal, ki naj bi bili zelo pogosti. mene ni motilo, saj pa otrok lahko očeta vidi vsak dan, če ima pač oče interes za to. naš ga ni imel. žal.
sicer pa ja, poznam primer skupnega skrbništva, ker sta šla narazen zato, ker nista več čutila nič drug do drugega, ni bilo ljubezni, bila je samo navada. ostala sta v bližini, žena v hiši, oče je šel k mami ulico ali dve stran, otroci pa so po šoli vedno šli najprej k očetu na kosilo – pač, babica je kuhala. tam so naredili nalogo, se igrali, itd. potem pa je popoldan po službi prišla mama ponje. temu bi se reklo mehko prehajanje in to je seveda opcija, ko so vsi odrasli mentalno odrasli. ker je to takrat, ko sem gospo spoznala, potekalo že nekaj let, predvidevam, da se je zgodba končala v tej prijaznem stilu.
Haloo?!?
Ekonomska situacija NI razlog za nasilje. Moja ekonomska situacija je tudi globoko pod zemljo. Lahko sem zaskrbljena, zagrenjena, jezna,…. to so čustva, ki jih ima nekdo. Zaradi negativnih čustev še nikomur niso omejili stikov z otroci.
Nasilje pa ni opravičljivo z ničemer. Vse zgoraj naštete stvari, pa še dosti drugih, se rešuje na drugačne načine.
Pa tudi… če je to razlog… a ko bo otrok pri očetu bo njegova ekonomska situacija kaj boljša? Če se mu utrga, ker otrok gnjavi za sladoled ali igračko, oče pa nima denarja… ga to lahko spravi do nasilja?
In v zapor so ga strpali zakaj? Samo zato ker pije že ne, pa tudi če je kronik. Zaradi nasilja?
Nasilje (pa tudi če občasno) JE dovolj dober razlog za stike pod nadzorom ali omejitev stikov.
Ti bi dala svojega otroka nekomu, če nikoli ne veš, kdaj se mu utrže?
Haloo?!?
Ekonomska situacija NI razlog za nasilje. Moja ekonomska situacija je tudi globoko pod zemljo. Lahko sem zaskrbljena, zagrenjena, jezna,…. to so čustva, ki jih ima nekdo. Zaradi negativnih čustev še nikomur niso omejili stikov z otroci.
Nasilje pa ni opravičljivo z ničemer. Vse zgoraj naštete stvari, pa še dosti drugih, se rešuje na drugačne načine.
Pa tudi… če je to razlog… a ko bo otrok pri očetu bo njegova ekonomska situacija kaj boljša? Če se mu utrga, ker otrok gnjavi za sladoled ali igračko, oče pa nima denarja… ga to lahko spravi do nasilja?
In v zapor so ga strpali zakaj? Samo zato ker pije že ne, pa tudi če je kronik. Zaradi nasilja?
Nasilje (pa tudi če občasno) JE dovolj dober razlog za stike pod nadzorom ali omejitev stikov.
Ti bi dala svojega otroka nekomu, če nikoli ne veš, kdaj se mu utrže?[/quote]
Strpal so ga v zapor zaradi nasilja. Razplet je bil pa potem tak. Potem pa je kršil prepoved približevanja. V glavnem pokazatelj, kaj vse se da, če imaš hudičevga odvetnika.
No, jaz sem zagovornica stikov 1 x med tednom in vsak drugi vikend. Midva z bivšim imava tako (sicer po najinem dogovoru, ker sodno je drgač – dolga štorja). Jaz sicer živim slabih 10 minut stran, otroke ima vsako sredo popoldan, ko jaz delam. Ter vsak drugi vikend. Ker je njegova nova moja soseda ravno ne kompliciram, če pokliče in prosi, če jih lahko vzame za kakšno urco. Meni osebno, predvsem zaradi šole tako najbolj ustreza in si ne predstavljam, da bi bilo drugače. S tem sva dosegla to, da se ne kregava več, na katere dejsvnosti bosta tamla šla. Sicer je večina bremena na meni in sem jaz ta glavni gestapo, a ne bi tega za nič na svetu zamenjala. Je težko, je naporno in včasih komaj čakam vikend, ko gresta k njemu, morem pa priznat, da ju pol po eni uro pogrešam. To je moja izkušnja!
To, kar sva s tem kolegom včeraj tudi dognala je to, da na ta način postane stran, ki ima stik tako malo zelo indiferentna do otroka, ter otrok kmalu postane odveč.
Kakorkoli že, ni lahko in včasih so nebesa za enega, nočna mora za drugega.