Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja Vloga neskrbnika pri vzgoji otroka

Vloga neskrbnika pri vzgoji otroka

Otrok je dodeljen v vzgojo in skrbništvo mami, kar piše tudi v sklepu sodišča.
Z očetom ima otrok stike…

Vse v redu in prav, dokler…
…dokler ne pride do težav, ko otrok rabi na primer odločbo Zavoda za šolstvo, da rabi strokovno pomoč. Tukaj pa zahtevajo soglasje obeh staršev, da se strinjata, da otrok dobi to strokovno pomoč.
Kaj v primeru, ko se mama, ki je skrbnica, strinja s tem, oče, ki ni skrbnik, pa ne?
Kaj sploh pomeni določilo, da je otrok dodeljen v vzgojo in skrbništvo? Kakšne večje pravice ima v tem primeru mama kot skrbnica oziroma ali jih sploh ima, (glede na to, da ima večje dolžnosti)? Se lahko očetu, ki ni skrbnik, omeji določene možnosti odločanja glede vzgoje otroka v primeru, ko je njegova vzgoja kontradiktorna mamini vzgoji ali celo škodljiva za otroka? Ima kdo kakšne izkušnje s tem?
Lahko gre tudi za kak drugačen primer – na primer, da bi otrok rabil pedopsihiatra, prevzgojni zavod ali karkoli takega, za kar se morata oba starša strinjati. Ima sploh kdo več besede pri vzgoji kot drugi, ali gre po principu, da se morata strinjati oba, v nasprotnem primeru obvelja volja tistega, ki se ne strinja.

Zadeva ni vezana na skrbništvo, temveč na izvrševanje roditeljske pravice, po moje. V primeru vprašanj, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, morata biti sporazumna, v otrokovo korist. Tu je pa potem seveda problem, ker se večina današnjih staršev ni sposobna postaviti na stran otroka, ampak zagovarjata vsak svoje, naj….. pa tako ali drugače nič kriv otrok.

Če se starša ne uspeta sporazumeti, se vključi CSD, če še tu ni uspeha, pa potem sodišče.

Pa je možno oz. se v praksi dogaja, da se vključi CSD ali sodišče in potem eni ali drugi odločijo v korist otroka? Se da s sodno odločbo odrediti, da otrok MORA dobiti strokovno pomoč ali da MORA biti premeščen v prevzgojni zavod…?

Drugače pa bo najbrž držalo, kot pišeš zgoraj, da gre za roditeljsko pravico in ne skrbništvo.

nova
Uredništvo priporoča

Verjetno ja. Glede na to, da v primeru, ko recimo mamica želi spremeniti otrokovo osebno ime, pa soglasja očeta nima, velja enako načelo – se pravi odločitev sodišča, le-to pa vključi tudi CSD in da kar pogosto odločijo v korist otroka – se pravi, spremembo dovolijo, bodo verjetno tudi v tem primeru ravnali podobno. Bi se pa na tvojem mestu obrnila kar na sodišče, mislim, da ti bodo najbolj točno lahko razložili, kako in kaj.

Jaz, ko sem urejela zadeve za svojega sina nisem potrebovala drugega kot moj podpis na vlogi. Popolnoma nič drugega.

Jaz urejam VSE brez očeta (tudi kliničnega psihologa za otroka ali vpis v OŠ). Vedno podpišem samo sebe, kjer pride podpis očeta pustim prazno. Le enkrat so na CSD zahtevali podpis očeta, ko sem bila še v ločitvenem postopku (torej še poročena), pa sem še takrat uredila, da je šlo skozi brez.

Za določene stvari se sicer prej ustno pogovorim z očetom, da še on pove svoje mnenje, vendar pa je ponavadi končna odločitev moja.
Moja teorija je, da sem za otroka odgovorna jaz. Oče prevzame odgovornost za otroka samo takrat, ko je otrok z njim. Ko so z otrokom problemi, zanje odgovarjam jaz. Očeta še nikoli niso vabili v šolo zaradi vzgojnih težav, če bo kaj narobe se bom na sodišču zaradi otrokovih dejanj zagovarjala jaz… torej imam pravico odločati, kdaj otrok rabi strokovno pomoč ali kdaj bo šel na letovanje.

Tukaj je seveda po mojem zelo pomemben odnos očeta oz. njegovo vključevanje v življenje otroka. Pri nas pač oče za otroka ne prevzema prav veliko odgovornosti. Drugje je mogoče drugače.
Vsekakor pa je moje mnenje, da je odgovornost za otroka vezana na skrbništvo. Če bo imel otrok probleme z zakonom, bo na sodišče prvo vabljen skrbnik. Neskrbnik je za otroka odgovoren v času, ko je otrok pri njem, enako kot učitelji v šoli. Če se oče torej ne strinja z določenimi stvarmi, ki so za otroka, po mojem mnenju, pomembne, bi šla naprej na CSD in sodišče. Prvo pa bi poskušala uredit brez njega. do sedaj je še vse šlo.

Striktno pravno gledano to kar ti opisuješ ne drži. Zadeva ti v praksi funkcionira zato, ker tvojemu ex-u za otroke dol visi (ali pa se ne spozna na pravne zadeve). Vse kar opisuješ je namreč tega, da se soglasje strašev za pomembne zadeve, ki se tičejo otrokovega življenja, domneva v kolikor eden od staršev izrecno ne izrazi nestrinjanja.

V kolikor pa bi imela ex-a, ki bi se bolj angažiral pri otrocih, pa ti povem da bi uradniki zaradi zaščite lastne riti, zmeraj zahtevali oba podpisa. Če pa bi ex izrecno izrazil nestrinjanje pa preko tega nestrinjanja brez sodne odločbe ne bi noben uradnik česarkoli naredil samovoljno brez da bi tvegal odškodninsko tožbo na zoper lastno denarnico.

Takrat, ko bodo v šolo vabili oba starša, ko bodo z otrokom problemi, pa ko mi bodo na CSD nehali govoriti, da očetu na razgovor tja ni treba priti, če ne želi, tudi če so problemi z otrokom, bom v odločitve bolj vključevala tudi očeta. Če jaz na te razgovore ne bi hodila, bi mi otroke že vzeli. Otroke imam sedaj pošlihtane in želim, da tako tudi ostane. Zato odločitve sprejemam sama in za tem tudi stojim in zanje odgovarjam. Če bo treba, grem za to tudi pred sodišče. Očetu se nikoli ni bilo treba pred nikomer zagovarjat. Je pa res, kot si napisala, da ex-u dol visi.

Še vedno pa ostaja dejstvo, da sem brez problema vedno vse vezano na otroke reševala sama brez pisne privolitve očeta. Razen ene izjeme (CSD za sodišče) je nihče niti ni zahteval, pa še takrat sem na koncu uredila brez očeta. Tako gre v praksi.

še 1x, ker me nisi razumela v delu, kjer sem skušala razložiti, zakaj ti v praksi funkcionira

V praksi CSD, vrtci, šole, zdravniki, uradniki …. štejejo, da zadostuje podpis enega starša, ker se domneva (če je tišina), da se drugi s tem strinja.

Če pa se drugi s tem ne strinja (in to nestrinjanje sporoči dotični instituciji pisno) potem sama ne moreš urejat zadev, ki se tičejo vprašanj, ki bsitveno posegajo v otrokovo življenje, ker potrebuješ sodno odločbo, ki nadomesti odsotnost soglasja drugega starša.

Imam dolgoletne osebne izkušnje. Žal tvoj glas ni vreden piškavega oreha. Zanj te tudi nihče ne bo zaprosil. Če se omejim na odločbo Zavoda za šolstvo je le-ta poslal formalno zahtevo za potrditev s strani obeh staršev. Ko bo mati pojasnila, da ji sodni sklep nalaga skrbništvo bo tvoj poštni nabiralnik ostal prazen…

Rabim podnapise. 🙁 Čigav poštni nabiralnik bo ostal prazen?

Če prav razumem: če mati pojasni, da ji sodni sklep nalaga skrbništvo, očetov nabiralnik ostane prazen. (?) Ko bi vsaj bilo res.

Rabim podnapise. 🙁 Čigav poštni nabiralnik bo ostal prazen?

Če prav razumem: če mati pojasni, da ji sodni sklep nalaga skrbništvo, očetov nabiralnik ostane prazen. (?) Ko bi vsaj bilo res.[/quote]

V praksi gre to tako…
Sicer pa. Katera so vprašanja, ki bistveno posegajo v otrokovo življenje?
In kako lahko oče pisno nasprotuje nekim samovoljnim odločitvam matere (o vprašanjih, ki bistveno posegajo v otrokovo življenje seveda….me prav zanima kakšna je enolična pravna razlaga tega termina), če oče za te odločitve matere sploh ne ve?

Kako pogosto pa mati odloča o vprašanjih, ki BISTVENO posegajo v otrokovo življenje? Kaj bi se moral oče strinjati: da vpišem otroka v vrtec, pa čeprav on ne more nudit varstva? Da vpišem otroka v šolo, ki je itak obvezna? Da vpišem otroka v glasbeno šolo ali h tenisu? V katero srednjo šolo bo vpisan otrok, ki naj bi se o tem že moral odločit predvsem po svojih željah? Da peljem otroka k zdravniku, ko je bolan? Da otrok dobi pomoč, če jo potrebuje? Ali lahko otroka pošljem na letovanje ali v šolo v naravi? Kaj pomeni BISTVENO?
Še pri hujših boleznih se starši zanašamo na mnenje zdravnikov, ker želimo otroku najbolje.

Bistveno se meni zdi, če npr. mati ne dovoli zdravljenja, ki se zdi strokovnjaku nujno. Tukaj razumem, da se oče vmeša. Vse ostalo pa…
Če oče sodeluje pri vzgoji otrok, potem se o vseh vprašanjih verjetno z materjo sproti pogovarja. Če pa očeta vzgoja ne zanima, pa jaz tudi ne bom letala za njim, za takšna in drugačna soglasja.

Sem pa enkrat, iz firbca, dala očetu za podpisat prijavnico za tabor za otroka. Oče se je čez en mesec drl name, zakaj mu nisem povedala, da otroka ne bo doma. Haloo??? Na prijavnici je kraj letovanja, cena, termin,.. saj je podpisal, da je prebral.

V praksi gre to tako…
Sicer pa. Katera so vprašanja, ki bistveno posegajo v otrokovo življenje?
In kako lahko oče pisno nasprotuje nekim samovoljnim odločitvam matere (o vprašanjih, ki bistveno posegajo v otrokovo življenje seveda….me prav zanima kakšna je enolična pravna razlaga tega termina), če oče za te odločitve matere sploh ne ve?[/quote]

Iz moje prakse, bi bila to npr. sprememba imena, priimka, osebnega imena, rejništvo, podaljšanje roditeljske pravice………, pa še kaj bi se našlo. Težko verjamem, da bi te zadeve lahko šle mimo očeta.

Sprememba imena in priimka ne gre brez soglasja obeh staršev. Sicer mi ni jasno, zakaj bi otroku menjali ime, ampak dobro, verjetno ima vsak svoje razloge. Jaz bi to prepustila otroku, ko bo polnoleten.
Kar se tiče rejništva in podaljšanje roditeljske pravice pa… Ne vem, kaka je vaša zgodba, ampak to itak ne more mimo CSD (mogoče celo sodišča…ne poznam zakonodaje). Po mojem je CSD dolžen očeta obvestit o tem, tudi če ga mati ne. Če mati zgubi skrbništvo lahko oče zaprosi zanj. Menda ne bodo dali otroka v rejništvo k tujcem, če ima otrok očeta, ki je zanj sposoben skrbeti. Ne vem, no… V Sloveniji je vse možno. Imamo primere, ko je sodišče otroka poslalo v bolnišnico zaradi spore glede skrbništva, tako da…

V mojem primeru gre za to, da v šoli opažajo resne psihične težave pri otroku (poskus samomora) in svetujejo obisk pedopsihiatra.

V vzgojo je vključen tudi oče, saj so ga vedno klicali zraven (n.pr. ko je šlo za strinjanje z odločbo Zavoda za šolstvo, da otrok dobi dodatno strokovno pomoč…) in tudi sam sodeluje pri vzgoji oz. bolje vsiljuje svojo vzgojo, ki je na žalost čisto nasprotje moji vzgoji.
(Primer: jaz 14-letnemu otroku nalagam dolžnosti, kot je, da mora pospraviti za sabo, obesiti perilo ali zložiti posodo v pomivalni stroj, oče pa zahteva, naj se otroka ne obremenjuje z nikakršnim delom. Pri njemu ne dela nič, pri meni pa je narobe že, če mu naložim kako malenkost, ki je po količini daleč od tistega, kar delajo njegovi vrstniki.)

Zdaj pa oče ne dovoli, da bi ga naročila k pedopsihiatru, in je tudi otroka nagovoril, naj se mi upre in naj ne gre tja. Pravi, da se bo z otrokom sam pogovoril in rešil njegove težave, čeprav ni noben strokovnjak na področju psihiatrije. Sam sicer obiskuje psihiatra in se zdravi za depresijo (dokazi so na sodišču, saj se z njimi brani zaradi neplačevanja preživnine), otroku pa ne dovoli niti pregleda ali pogovora s pedopsihiatrom. Otrok je nanj bolj navezan kot name in se tudi nekako identificira z njim, saj sta si karakterno in vedenjsko zelo podobna.

Kaj lahko storim?

Jaz bi pridobila pisno mnenje šolske svetovalne službe in otrokovega pediatra, šla s tem na CSD vprašat, ali lahko kaj naredijo. Zahtevajte na CSD zapisnik. Naj povabijo očeta na razgovor. Če se ne uspejo dogovorit, pošljite vse skupaj na sodišče. V tožbi poudarite, da oče očitno zaupa psihiatrom, saj se tudi sam zdravi. Dodajte št. zadeve, pod katero imajo že z očetove strani podano dokumentacijo. Torej oče zavedno ne želi pomagati otroku, ki je strokovne obravnave potreben in s tem zavestno škodi otroku. Prosite za nujno obravnavo. Tako bi naredila jaz.

Jalur, hvala za nasvet.

Ne vem pa, kaj lahko v tožbi zahtevam, oz. kakšno rešitev lahko predlagam. Ali lahko predlagam, da sodišče odredi pregled otroka pri pedopsihiatru? So take odredbe oz. sklepi s strani sodišča sploh možni? Kdo bo potem otroku dopovedal, da je zanj dobro, da sodeluje pri pregledu – pogovoru s pedopsihiatrom?

Zanima me tudi, če kdo tukaj ve, koliko stane taka tožba. Je smiselno najeti odvetnika ali lahko tožim sama?

Tu imate recept, kako zakomplicirati stvar do konca. Jalur, brez milosti bi te…

Znova dokaz, da si totalno mim.
Da vpišem otroka v glasbeno šolo ali k tenisu…..so zate BISTVENA VPRAŠANJA??

Tu sem vas tudi čakal, veliko govoričenja in nič konkretnega
Vse ostalo pa……kot sama navajaš ni predmet usklajevanj, sploh ne v primeru, ko se z materjo ne da o ničemer pogovarjat in se jo je treba na 100km ogibat ker je kužna z žlehtnobo.
Odgovora še nisem dobil in ga postavljam znova:
KATERA SO BISTVENA VPRAŠANJA , ZA KATERE MENITE, DA JIH MORATA STARŠA DOGOVORITI.
p.s.
v tej idiotski državi sem zariglal upravno enoto, ker je dopustila, da mati samovoljno dvigne in odvzame dokumente za otroke. Kako naj jaz vem, kdaj je mati dala vloge za osebne in potne liste, če nimam z njo nikakršnega stika? Policija mi v nekaj mesecev trajajočem pisnem dialogu trdi, da imam prijavljeni dve začasni bivališči. In ti nam ponujaš opravičila, da če strokovnjak nekaj tako reče, bo pa že moralo biti tako. Drek na špagci, tudi v primerou zdravniške prakse ima pacient enkrat letno pravico na drugo mnenje. In jaz naj karkoli verjamem komandirju policijske postaje, ki mi idiot kretenski neveden trdi, da imam dve bivališči. Pa ti ljudje niso sposobni kamenja na Golem otoku razbijat in ve deklarirate tu, kako so zaupanja vredni??? Nore ste in brez zdravih življenjskih izkušenj, vam se da prodati vsak drek.

New Report

Close