Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja dilema…obdržati otroka ali ne, če ga partner noče

dilema…obdržati otroka ali ne, če ga partner noče

znašla sem se v brezizhodni situaciji…s partnerjem sva bila v vezi že več let, on ima dva otroka iz prejšnjega zakona…..skupaj sva se odločila da začneva delat na otroku, da preneham s KT ki sem jih jemala ves čas do te odločitve….kot v vsaki vezi so tudi med nama nastala včasih trenja a vedno sva vse poštimala….čutila sem da se res ljubiva….težko je bilo ker me mlajši otrok star 17 let ni maral in me začel ignorirat….a kljub vsemu je bila najina veza dovolj trdna…tako sem mislila….po manjšem pričkanju s partnerjem je bilo spet vse ok. Nato je bil on službeno odsoten…zjutraj mi je poslal še dva lepa, ljubezenska sms-a, popoldan je bilo vse drugače…da razmišlja da to več ne gre tako….naslednje jutro sem zaradi več dnevne slabosti naredila test…in ugotovila da sem noseča…preden sem mu to uspela povedati mi je poslal sms da tako dalje več ne gre in da se je odločil da gre sam dalje. Seveda se mi je zdelo prav da mu povem novico…in res….nato pa doživim šok….reče m i in kaj boš zdej….ko mu rečem da sem zelo vesela in da bi ga rada obdržala, mi reče da se je on odloču da ne morva bit skupej in da lahk situacijo še rešim tako da naredim splav….kaaaaaaaaaaaajjjjj???????????…..živim v najhujši nočni mori…imela sem ga za nekaj drugega….moram pa se odločiti, hitro….želim si tega otroka ker je bil vsaj po moje narejen iz ljubezni, vem da bi zmogla tudi sama….a poraja se mi dvom…ali je pošteno do tega otroka da bo živel brez očeta, ker ga očitno ne mara, pravi da rajši 30 let plačuje kot da bi tko živel….vem da bi sama zmogla, imam podporo staršev, redno službo, stara sem 28 let, ampak ali je prav da razmišljam sebično…

obupana prosim za kakšen nasvet

Glede na vse, kar si opisala; tu imam v mislih tvoje eksistenčno stanje,starost, podporo staršev , itd…. bi otroka jaz (če bi bila na tvojem mestu) obdržala.
Srečno in kar pogumno dalje!

Se strinjam z mojco. Če veš, da ti bo šlo skozi, ga obdrži. Če imaš pomoč staršev, ti ne bo hudega, tvojemu malčku pa tudi ne.

Samo vprašanje. Njegov mlajši sin je star 17 let, ti pa 28?

nova
Uredništvo priporoča

ja on ima 39 let in prav zaradi tega mi njegova reakcija nikakor ni jasna, saj nismo otroci, za katere je lažje razumljivo da so neodgovorni…pa saj nočem da je z mano zaradi otroka, a ko se spomnim da najini problemi sploh niso veliki…upam da me ne razumete narobe…hočem bit realna….zeeelooo si želim tega otroka, a nočem da ta otroček kasneje trpi zaradi neprisotnosti očeta, da je enkrat pr meni enkat pri njemu,……mislim da se mi bo zmešalo

Morda pa ti ne veš kako velike probleme sta imela…hočem reči, da morda ne poznaš cele zgodbe.

Če ti lahko svetujem na osnovi svojih čustev glede otroka in bivšega, ti bom rekla, da se posveti svoji želji in otrokovemu življenju. Zanemari bivšega v tem trenutku in ljubi svojega otroka.

Lp

otrok je bil spočet med seksom, ne iz ljubezni. mogoče ga imaš ti rada rada rada, on pa te ima zato, ker si mlada, lušna, nezatežena …. bila, zdaj boš postala tečna kot njegova bivša, s katero že ima otroke.

kaj boš? odločitev je tvoja, ko bo otrok na svetu boš zanj dolžna skrbeti vsaj 19 let 24/7. seveda zdaj vidiš samo majhno štručko, pa komaj čebljajoče bitje, a otrok je tudi najsnik, trmast stvor, zatežen pubertetnik, itd. tega bodoče mame ne vidimo. 🙂
mogoče se bo vmes premislil in hotel prit nazaj, mogoče ne. ti boš z otrokom mogoče našla novega partnerja, mogoče ne. ga boš imela res rada rada rada, če ti bo otrokov oče “sral po glavi”, če bo uveljavljal svoje pravice so stikov, do skrbi za otroka? otrok ni in ne bo samo tvoj. nikoli.

katarina73 cenim tvoje mnenje in se vsega tega zavedam….vem da je in bi bilo meni faj n s tem otrokom ampak ali je fer do tega otroka, do mene, do vseh? Zato se želim odločiti čimbolj realno, čeprav kakorkoli je težko in bo še težje….nikomur nočem škodit, še najmanj otroku…ko bi le odločitev bila malenkost lažja

Ostala sem sama v nosečnosti in vse sama delam. Nimava sorodnikov, preživnine, nič. Ko sem bila noseča, nisem niti za trenutek pomislila na splav. Ni mi žal bilo niti za sekundo, da imam otroka, niti sedaj mi ni. Ravno nasprotno, še enkrat bi enako naredila. Take sreče še nisem izkusila, kot je moj otrok. Sama sva, ampak tako zelo srečna, da ne morem opisati. Otrok je smisel mojega življenja.
Če ti pomagajo pri odločitvi moji občutki se pa sama odloči. Je velika odgovornost imeti otroka, ampak če si naredita tako kot je prav za vzgojo in srečo,potem se nimaš kaj bati.
Srečno!

Lp!

daisy … je življenje do koga fer? on se ima pravico umaknit, ti imaš pravico naredit splav. vsi imamo pravico dihat ta zrak.

glej, ko sem ja zanosila z moškim, s katerim nisva planirala otroka, sem šla naredit splav in se ne spomnim, da bi premišljevala o tem ali je to fer do otroka ali ne. sem pa prepričana, da bi bilo otroku slabše, če bi se rodil nekomu, ki ga ni načrtoval in želel, kot pa da sem splavila.

ti si mislila, da se imata rada. skupaj sta načrtovala otroka … zakaj se je spremenil … pitaj boga. mogoče ga je strah, da bo zvodenela vajina veza kot je njegova prva, mogoče ni pripravljen imet otroka, mogoče … karkoli.

Lahko bi šla narazen potem, ko bi bil otrok že rojen…ni absolutnega prav in narobe. Če si ga želiš, če imaš vse pogoje za normalno življenje potem ne vidim razloga, da ga ne bi mogla imeti.

p.s. bolje nič očeta kot slab oče. Moški lik po katerem se bo zgledoval pa je lahko tudi kdo drug, tudi dedek ali stric ipd…

Kako je čudno da se strinjam s Xenno. Ko bi le tvoji nasveti drugim veljali tudi zate.

Vsekakor daisy13, obdrži otroka. 🙂 Bivšemu daj pa možnost da se ti še kako odkupi.

Jaz bi tudi obdržala otroka, če bi bila v takšni situaciji kot ti, ko praviš, da imaš pogoje, pomoč itd. Vendar bi jaz na tvojem mestu morda z njim že zdaj “razčistila” glede vajine prihodnosti – ali imata še prihodnost itd. Ker boš enkrat noseča malce bolj oziroma ko boš rodila, verjemi, ni fajn takrat razčiščevat, saj moraš biti kar se da 100 % pri otroku (tu mislim mirna, gotova,…). Tako majčken otrok rabi ob sebi pomirjujočo in vase gotovo mamo ob sebi, če pa mamo nenehno nekaj ali nekdo vzemirja, je to zelo slabo. Lastne izkušnje.

Midva z bivšim sva se tudi (kljub medsebojnim trenjem) odločila, da greva skupaj imet otroka. Pa so se še pred porodom spet začele napetosti, nesoglasja, obvestili so me tudi, da so ga videli z drugo žensko itd… V času poroda sva bila spet okej, takoj potem, ko sem prišla iz porodnišnice, pa je sledil šok – rekel mi je, da kaj pa če bi se jaz in hčerka odselili, ker da bi tako imeli več od njega. Pa še drugi predlog, o katerih raje ne bi tukaj. No, in ker sem jaz verjela, da bomo obstali kot družina, sva s hčerko vztrajali pri njem še kako leto. Napaka. Slabše se ne bi mogla odločiti. Sledile so samo napetosti, prepiri, ki so se stopnjevali ob novici, da ima drugo žensko itd. iIn bogi otrok je to spremljal. Za to mi je zelo žal … če bi zdaj ravnala še enkrat, bi se odselila takoj. Kaj bi to prineslo, ne vem, ampak otrok ne bi bil deležen tega stranja.

Pa še to – pri naju je o otroku vedno govoril on, jaz sem seveda bila tudi za otroka, ampak nisem dajala pobud. In ko sem mu enkrat rekla, “pa saj si vedno ti govoril, da želiš otroka”, mi je odvrnil, “ma ja, to sem tako rekel med seksom, iz romantike”. Da na bo pomote – hčerko ima zelo rad in obratno, ampak odnos do mene je pa katastrofalen.

Upam, da te nisem prestrašila. Polagam ti samo na srce, da je fajn že zdaj vedeti, pri čem si.

Pa dajte mi povedat kako fer je do otroka, če ga ubiješ še preden zares zaživi?

katarina, vsi imamo pravico dihat ta zrak? Si prepričana? Potem jo ima tudi ta nerojeni otrok.

Sicer pa, jaz sem proti splavu. Tako, da mogoče res nisem najbolj objektivna pri tej presoji.

nevaM: nerojeni otrok še ni na svetu. svase pa zadnjič s tamalo pogovarjali o tem, kako zanimivo je, da o otrokovem življenju lahko odločamo ko je še v našem trebuhu, ko pa je rojen pa več ne. :))) mislim, da marsikateri mami včasih v navalu besa uide vzdih “pa zakaj sem te sploh rodila” ali “bolj bi bilo, če bi te splavila”. ampak tega seveda ne bo nobena priznala, jaz tudi ne. :)))

jaz sem za splav. ne kar tako in vsepovprek, definitivno pa to opcijo podpiram. ne čutim posebnih emocij do nerojenega otroka.

aha, spet smo po tvoje vse iste. Pa nismo veš. Raje, kot da bi to rekla za sina, bi rekla zase.

aha, spet smo po tvoje vse iste. Pa nismo veš. Raje, kot da bi to rekla za sina, bi rekla zase.[/quote]

nevaM, zapomni si enkrat za vselej. zame NIKOLI niste VSE iste, zato sem zapisala besedo MARSIKATERA, kar ne pomeni VSE MAME. poleg tega tebe na svojo frekvenco itak ne štejem, ker ima tvoj sin šele 4 leta. to, kar sem omenila, vejo tiste mame, ki imajo najstnike, ti pa tega res ne moreš vedet.

jaz nimam košev, nimam predalov in vedno pazim, kaj napišem, da ne bi koga prizadela ali generalizirala kakšno stvar na vse. torej … marsikatera mama to zavzdihne, ko ima mulce stare cca 13+, nikakor pa ne VSE mame. bo?

Bo :-).

Takih vprašanj se ne postavlja na forumih. No vsaj jaz ga ne bi. Sama pri sebi dobro premisli, samo ti si v takem položaju, mi smo opazovalci od daleč. Poglobi se vase, v svoje življenje. Nato se odloči. Odločitev, ki jo boš sprejela bo TVOJA in lažje ti bo.

Se zelo strinjam z Luno. Naši odgovori te lahko samo zmedejo. Kakorkoli se boš odločila, se boš pravilno.

http://med.over.net/forum5/read.php?151,5534331

očitno njo mnenje drugih zelo zanima. pa vidim, da smo me podale same kultuvirane odgovore. in večian bi otroka obržala. no, v zgornjem linku je vse drugače. tam celo ena pravi, da je bolje, da splavi, ker otroci v enostarševski družini zelo trpijo. :)))) ona že ve, ker živi v dvostarševski.

New Report

Close