Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja Umetna oploditev samske ženske

Umetna oploditev samske ženske

Pozdravljeni,

že iz naslova teme je razvidno o čemu natančno je govora. Naj omenim, da vem, da umetna oploditev samske ženske v Sloveniji ni mogoča in je zaenkrat še veliko število ljudi ne odobrava.

Zanima me naslednje: Slišala sem, da obstaja nekje v Angliji klinika, ki se ukvarja tudi s samskimi ženskami in da zanositev po umetni poti pri njih sploh ni problem, natančneje, mogoče kdo pozna to kliniko, ima izkušnje z njo in če mi lahko posredujete morda kakšno njihovo internetno stran ali kakšen kontakt?

Poznate še kakšno kliniko v Evropi, ki se ukvarja z umetno oploditvijo samskih žensk?

Najlepša hvala za vsak odgovor že vnaprej,
Lep pozdrav

O tem je bilo že veliko napisanega. Uporabi iskalnik!
Npr.:
http://med.over.net/forum5/read.php?67,5349494,5350511,quote=1#REPLY

Seznam klinik kjer je možnost oploditve samske ženske:
(verjetno jih je več jaz kopiram tiste za katere imam pozitivne informacije)

Holandija:
Ivfkliniek (Leiden)
Belgija:
AZVUB (Bruxelles)
LIFE (Leuven)
Španija:
Cefer (Barcellona)
Eugin (Barcellona)
Fertinova (Malaga)
GINEFIV (Madrid)
IVI (Valenza)
MAR&GEN (Granada)
Marqués (Barcellona)
Tambre (Madrid)
V Španiji je največ dobrega slišat za IVI, Marques in Eugin. Za IVI in Marques je govora o 65-70% uspešnosti.
Vse 3 klinike v Holandiji in Belgiji so pa odlične.
Sicer je pa mogoče zaradi možnosti poceni letov zanimiv tudi Anglija.

Kopirano iz foruma na MON-u _ neplodnost

nova
Uredništvo priporoča

:)))
sem enako našla.

moja profesorica na faxu je šla v tujino an umetno oploditev. je lezbjka.

kaj mislim … nič, ker ne vem kako funkcionirajo ona, njena partnerka in njena hči.

frendica je šla v anglijo. Trajalo eno leto vse skupaj….

največji problem je bil zaradi hormonskih zdravil, ker ji ginekolog kot samski ni mogel predpisati. Ji je pa uspelo…..

me zanima kako mame otrokom potem razložijo, da je njihov oče … epruveta? mislim, kako otorku ratzložit, da je umetno spočet in da nikoli ne bo izvedel kdo je njegov oče.

jaz, recimo, sem imela pred leti močan problem identitete, ker ne vem o svojem očetu oz. njegovih sorodnikih skoraj nič. pa je oče še živ, a mi pri tem noče pomagati. kako je potem otrokom, ki niti najbližjega sorodnika ne morejo videt, ki nimajo pojma o njegovih koreninah, … vprašajte posvojence, s kakimi vprašanji se srečujejo, ko iščejo svojo identiteto.

štrk katarina štrk :)))))

katarina … vsi otroci nimajo enakih kriz, kot si jih imela ti… ja, pa imaš očeta. in ogromno je otrok, katerim oče ni ‘epruveta’ (tole se mi zdi zelo žaljivo. se opravičujem, vendar sem od tebe pričakovala malce več odprtosti) pa prav tako nimajo od svojega očeta nič. tako, da so to zelo relativne zadeve in ni pametno vse sklepati le po sebi.

kar se pa ‘njih’ treh tiče … sem jih pa srečala lansko leto ravno tak čas na morju in zgledajo skupaj zelo harmonično. tamala je radoživa in odprta punca. kar se tiče njihovih navez in razlag, sem pa prepričana, da že imajo toliko počiščeno v glavah, da ji bodo znale zadeve prikazati na povsem njej razumljiv način. sicer pa otroci nimajo predsodkov, le-te jim vcepljamo odrasli.
aja, še to; jaz na to gospo nisem nikoli gledala, kot na lezbijko. temveč vedno kot na zelo razgledano, spoštljivo in zanimivo sogovornico. kaj počne ona v postelji me ne zanima in sem prepričana, da tudi njo ne zanima kaj počnem jaz.

~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ Nikakor ne bi mogli razumeti prihodnosti, če se ne bi zavedali preteklosti. (G.A. Livraga) ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~

Med tem, da imaš očeta in ne veš o njen ničesar in med tem, da nimaš očeta je velika razlika.

Obrazložitev, seveda letom primerna, da je bila mamica sama ampak si je tako močno želela otroka (točno njega), da je za pomoč prosila zdravnike otroci izredno lepo sprejmejo. Jim je pa potrebno iskreno povedat zakaj očeta nimajo.
Zelo podobno je pri posvojitvi otroka. Kar veliko je že posvojitev samiskih. Otroci, ki vedo, da so posvojeni, ki se jim biološke starše lepo predstavi, ki se jim pove, da jih imamo brez drugega starša zato, ker smo si ga tako močno želeli, da nismo mogli čakat…..otroci nimajo nikakršnih travm. Postavljajo vprašanja, kot jih postavljajo vsi otroci…to je pa tudi vse.

Kjer pa obstajajo skrivnosti, kjer je drugi starš predstavljen negativno…takrat se pa pojavijo težave.

tisto z epruveto mi je izletelo. se zgodi, se opravičujem prizadetim.

pa ni res, da ti otroci očeta nimajo, imajo biološkega očeta, le resnično neznan je. upam, da mame ne rečejo, da očeta nimajo, ker očeta majo. otroci ne nastanejo brez očeta in mame, torej brez ženskega jajčeca in moške sperme.

ja, otroci imajo krize identitete. to področje je raziksano tudi pri priseljencih, kjer druga generaciaj ni več ne tisto od prej, ne to, v kar so integrirani, in imajo krizo identitete.
na forumu o rejništvu in posvojitvah pa je zgodb o tem, kako otorci iščejo svoje biološke starše in zakaj jih iščejo kar nekaj. recimo tale http://med.over.net/forum5/read.php?142,4804883

kri ni voda in meni se v tem delu zdi oploditev samske ženske z ODREKANJEM PRAVICE OTROKU, da spozna svojega biološkega očeta SPORNA OZ. NESPREJEMLJIVA. tako kot imamo mi odrasli pravice jih imajo tudi otroci. še pri roži ponavadi veš od kje izvira oz. od kod je (enako pri pasmah psov, mačk, itd), otroku pa odrekamo to pravico vedenja od kod izvira. “očka je neznan veš” ali “izbrala sem si primernega darovalca” ali “sama sem te hotla imet in sem šla v banko sperme po spermo, da sem te lahko naredila” …. egoizem? ja. je egoizem. ženski egoizem, utemeljen na tem, da imamo maternico in lasten samo nam.

med posvojenim otrokom in otrokom, ki je narejen z umetno oploditvijo samski ženski je tudi veeeelik razlika. posvojen otrok ima očeta in mamo, ometno narejen pa …. ima mamo in spermij.

(se opravičujem, ker pišem brez da bi v celofan zavijala misli).

Kaj pa potem meniš o umetnih posvojitvah z donorsko celico pri heteroseksualnih parih? Otrokom, ki nastanejo na ta način, je prav tako odvzeta pravica, da spoznajo biološkega starša. Meni osebno se mi ne zdi prav, da večina parov, ki so potrebovali donorsko celico, tega svojim otrokom nikoli ne pove. Vendar je to njihova odločitev, samo pravim, da bi jaz ravnala drugače.

to je pač moje mnenje, da ima otrok legitimno pravico poznat svoej biološke starše, torej očeta in mamo.

kaj če ima otrok, ki je tako spočet, kakšno gensko ali dedno bolezen, ki jo ima tudi tisti starš, ki je neznan? ali, bog ne daj, potrebuje kostni mozek in bi bil primeren darovalec starš, ki je “neznan”?

V angliji so sprejeli zakon, da morajo biti vsi darovalci znani, v primeru, da si želi otrok izvedeti, kdo so njegovi biološki starši. Prav tako že lahko na nekaterih klinikah izbiraš med donorji, ki so znani. Konkretno imam ta podatek za kliniko na danskem.

me zanima kaj žele moške – darovalce sperme, da le-to darujejo? pa sej jo v resnici ne darujejo, prodajo jo. torej jih najbrž žene denar, ki si ga … z drkanjem na roke … zaslužijo. je to moralno? zame nikakor ne. to je enako nalogi trota, le da ti troti ne pocrkajo takoj.

in kako potem kdo ve, čigav je od koga oče? kaj se če se srečata dva človeka, ki sta bila spočeta na tak način in je bil darovalec isti … halo? to bi se lahko zgodilo tudi meni in mojemu bratu, recimo. jaz ga nisem poznala, on mene tudi ne. dddd….

ne vem kaj žene ženske v te banke sperme, da po katalogih iščejo darovalca/prodajalca sperme. se tako delajo otroci? pred leti sem gledala en film na to vižo. en moški na mesto. ležal je na operacijski mizi in so ga umetno vzburjali, da je proizvajal spermo. priključen je bil na robota, prekrit z zeleno prevleko, le penis je gledal ven. penis mu je držala umetna roka in mu ga drkala, spodaj pa je bila posoda, ki je prestrezala spermo. ženske so stale v vrsti in čakale na umetno oploditev. rojevale so se samo punčke, fantke so takoj zavrgli. od patriarha do trota, torej.

Ne boš verjela, vendar nekateri donorji (verjetno je takšnih res zelo malo:)) to naredijo le zato, da nekomu pomagajo. V Sloveniji npr., je to dejanje popolnoma altruistično. Dobijo povrnjene samo potne stroške.

verjetnost, da se to zgodi je večja zaradi “kukavičjih” (ne me napadat, prosim, vendar ne najdem primernejšega termina) otrok, kot verjetnost, da se bo moj otrok zaljubil v sorodnika, če je bil donor iz druge države. Pa koliko otrok je, ki so rezultati raznih skokov čez plot, pa prav tako ne poznajo svojega biološkega starša.

Tole je pa tudi meni bolano! Sploh pa, zakaj bi bile samo ženske ali samo moški na svetu? Meni je različnost všeč:)

S tem se ukvarja film MAMA MIA 🙂
Mi je všeč, ko ji njen ženin reče, da si tako obupano želi najti svojega očeta, ker išče sebe. A odgovorov ji ne more dati oče. Lahko si jih da le sama. S spoznavanjem same sebe …

mmiikkii: kukavičja gnezda … poznam in tudi mene zanima koliko jih je. in ponavadi mati ve, s kom ima otroka (razen če je bila na kakem žuru in je že sreča to, da otrok ne laja :)))) – malo za hec). kot pa sama praviš, pa je altruističnih donorjev najbrž res zelo malo. kakorkoli pa se meni to zdi sporno, tako s strani moških kot s strani žensk, ki darujeo svoja jajčeca.

Karma: no ja, jaz sem imela hudo krizo identitete, ker se ne počutim slovenko, ne vem pa kaj pomeni biti albanka. moj oče se je tako trudil ne-biti albanec, da ne poznam svojih korenin, sorodnikov, ne znam jezika, ne poznam njegove preteklosti … in to je bilo v določenem obdobju zame izredno frustrirajoče. še danes pravim, da v sloveniji nisem slovenka, ko pa grem ven, pa pravim ,da sem, ker se z nečim moram identificirati in mi je torej “slovenstvo” najbližje.
moj brat se ima za hrvata, pa ga še pri 42 letih preganja želja po tem, da bi vedel kaj je, da bi poznal svoje korenine. in se nma s čim sprijaznit, to iskanje, pogrešanje, spraševanje, bo v njem do smrti.

Mogoče imava tako različne poglede na to stvar, zato, ker nikoli nisem imela krize identitete. Vem od kje izhajam, poznam obe družini, očetovo in mamino. Vprašanja, ki si jih ti postavljaš oz. si si jih postavljala ( ali si slovenka ali albanka…) mene nikoli niso zanimala oz. se nisem ukvarjala z njimi. V bistvu nikoli nisem čutila nobene potrebe po kakršnikoli pripadnosti.Vedno sem bila bolj individualiskta. Konkretno glede nacinalnosti, pa….nacinalnost je zame popolnoma nepomembna;). Nič bolj se ne počutim slovenka, kot avstrijka, …..jaz sem jaz:)

New Report

Close