Forum: Enostarševske družine

Biti starš v enostarševski družini pomeni biti odgovoren za vse - vzgojo, gospodinjstvo, finance. Na tem forumu boste našli odgovore na vprašanja, ki vas težijo in o katerih si ne upate govoriti.

Skrbništvo

Odgovori Nova tema
Default avatar Skrbništvo 2 Okt 2007 11:24

Kdo je/bo skrbnik, pravice in dolžnosti skrbnika, vzajemno skrbništvo, delitev skrbništva, nespoštovanje dolžnosti, težave pri urejanju ...

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Avatar Andreja 3 Okt 2007 13:19

Skupno skrbništvo: http://med.over.net/forum5/read.php?197 ... sg-4297037

***

Problemov ne bomo rešili z istim načinom razmišljanja, kot smo jih ustvarili.
Albert Einstein


Stojim Vam ob strani.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar ločevalka 5 Nov 2007 16:15

Še ena tema o skupnem skrbništvu:

http://med.over.net/forum5/read.php?197 ... sg-4074483

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Bida Be 26 Nov 2008 10:04

Zaščita otrokovega premoženja - 122. člen ZZZDR???

Vida Berglez

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Samy 27 Jan 2010 09:08

Spoštovani,

prosim za pomoč. Imam punčko staro 9 let zdaj bo 10 let od njenega tretjega leta sem ločena od njenega očeta. Od tega je sedaj 6 let. V zadnjem času si je bivši partner našel novo partnerko in z njo ima sedaj tudi otroka. Z novim partnerstvom pa se je začel tudi pritisk na najino hčer češ da jaz nisem dovolj dobra za njen razvoj. Redne stike s hčero mu ne oporekam in celo želim da jih ima ravno iz tega razloga, ker ne želim da je za karkoli prikrajšana. Preživnino redno nakazuje in do pred kakšnega 1 leta se je dokaj normalno obnašal do mene in otroka sedaj pa sem začutila pri hčeri napetost. Ko sem malce začela spraševati kaj je narobe sem izvedela da jo zelo veliko vprašanj namenjenih o tem kako mamica skrbi za njo. V zadnjem času celo zelo grdo izkorišča njeno nedolžnost proti meni in sicer ugotovila sem namreč da načrtno spodkopava mojo avtoriteto pri hčeri. V zadnjem času sva govorila dvakrat in vsakič je omenil da me snema po mobilnem telefonu ter mi grozil z besedami da me bodo obiskali iz CSD ja in da bom morala predati skrbništvo. To me je precej šokiralo in sem vprašala hčero kaj misli s tem in kaj je bilo. Zavedam se da mu stikov ne smem braniti vendar me zanima kako naj zaščitim hčer pred naslednjimi izpadi, stike mu po zakonu ne smem prepovedati torej kaj? Ne bom dovolila da bi hči zaradi tega morala do psihologov, da se mora odločati med straši vendar ne bom pa tudi dovolila da izkorišča njeno mladost v svoje namene. Prosim za nasvet oz. karkoli da preprečim najhuješe.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Lena39 27 Jan 2010 10:20

Ojejej, spet en tak... Taki nedvoumno naredijo največ škode otrokom in žal se mi zdi, da te škode ne moremo preprečiti. Pa ravno v prednajstniškem in najstniškem odbdobju, ko otroci najbolj opotrebujejo enotno in trdno vzgojo!
Če bo tako nadlajeval bosta res zamenjala skrbništvo ampak mislim, da bo s punco imel tako velike probleme (kot običano pri takšnih metodah podkupovanja in šuntanja, ki pa so žal slabe samo za otroke in jih lahko zaznamujejo za celo življenje ali pa jim ga celo uničijo, saj vodijo v mamila, najstniške nosečnosti, opuščanje šolanja ipd!!! mislim a se ti psihopati sploh zavedajo teh nevarnosti!!!!), da ti jo bo hitro "vrnil" in bo spet pristala pri tebi in se morda celo nekaj časa selila po svojih kapricah od enega k drugemu, dokler ne bo odrasla. Po mojem je najbolje, da te njegove izpade ignoriraš in še naprej deluješ v dobro hčerke kot si do sedaj. ne popuščaš in ne odstopaš, če te bo začela izsiljevati. Hoja k psihologom v takem primeru ni nič slabega - morda jo celo sama prva pelješ tja, da vidiš kakšne bedne posledice ima to njegovo vedenje že sedaj nanjo in da dobiš kak res stokoven nasvet kako učinkovito obraniti hčerko pred najhujšim. Mogoče je celo najboljše, da se sama obrneš na CSD po pomoč zaradi teh njegovih psihiranj, da bodo že preventivno seznanjeni s tem kaj se dogaja.

Ni mi sicer jasno kakšna je njegova računica, če sta že 6 let ločena (ali je morda tanova prepametna tukaj?), večina si domišlja, da plačuje preveč preživnine in se jim tudi sanja ne, da so stroški za otroka vsaj 3x večji od tega kar plačujejo in da je skrb za otroka vse prej kot mačji kašelj... In imeti najstnico in majhnega otroka al pa dva doma...štala...

Lena

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Bida Be 23 Feb 2010 18:00

Če bi jaz bila v takšni situaciji, bi se gotovo še bolj (kot sicer že tako delam) razširila svojo in otrokovo socialno mrežo. Veliko prijateljev, veliko družbe, veliko obiskov, dejavnosti (skupnih in posamično tvojih ali otrokovih)...in v takšnih razmerah avtomatsko pridobivaš množico ljudi, ki lahko pričajo in pomagajo z izjavami, če pride do kakšnih resnejših zapletov.

Če namreč pošteno živiš in za otroka lepo skrbiš, bodo ti ljudje stopili za vaju in pričevali (boš jih lahko za to prosila ali jih predlagala - boš lahko "sama ustvarjala pogoje" preudarjanja), kar je vredno veliko več kot ne vem kakšna psihologova "preiskava"...morda pa se med prijatelji in znanci (tudi v družbi s kakšnimi skupnimi aktivnostmi), ki jih srečujeta, znajde tudi kakšen psiholog, pedagog, zdravnik...in ta bo tudi veljal več kot nekdo, ki otroka samo trikrat vidi in uporablja nekakšne metode in tehnike!

Največ velja iskreno in pogumno zastavljena beseda ljudi, ki vaju poznajo..in z vama živijo!Pristojni jo morajo upoštevati!

Vida Berglez

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Lena 39 24 Feb 2010 09:16

Bida Be, sodišča nočejo poklicat za priče še predlaganih strokovnih sodelavcev CSDja kaj šele vseh ostalih znancev, sorodnikov in prijateljev :)))))))))))) Široka socialna mreža je dobra za lastno samozavest in podporo okolice, na pričanje pa ne bodo nobenega sprejeli. Sodišča še strokovnih mnenj sodnih izvedencev psihološke stroke ne upoštevajo pri dodeljevanju - delajo pač po principu najmanjšega odpora in najbolj gnilih kompromisov, njihove napake pa plačujejo nedolžni otroci z zafuranim življenjem. Žal. Največkrat se bedaste fotre spametuje kot je na drugem forumu poudarila ena, s tem, da jim daš otroke v skrbništvo in pol ko vidijo koliko časa jim to vzame in koliko to stane hitro odnehajo :))))

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Bida Be 27 Feb 2010 17:24

No, s sodišči na temo preživnin seveda nimam izkušenj...me pa zadnje čase vedno bolj jezi, da je v naši državi veliko več razumevanja do neplačevanja preživnin (tudi do "nezmožnosti" plačevanja, zato se naložijo skrajno sramotne preživnine iz katerih nihče ne more preživeti), ta isti človek (zavezanec za preživnino) pa potem na cesti znantno prekorači hitrost in seveda MORA plačati kazen, pa četudi nima kaj veliko financ..če ne pa celo v zapor...kje je tu red in kje pravica?
Pa gre v enem primeru za prekršek in v drugem za kaznivo dejanje!! AH!
Naj torej še pri prekrških odstopijo od terjanja zneskov, če tako zlahka razvijejo razumevanje do finančnega stanja starša, ki bi moral preživljati otroka, pa revež nima denarja...ali pa naj končno že tudi za otroke poskrbijo kot skrbijo za državno blagajno in naj pokažejo, DA JE NEPLAČEVANJE PREŽIVNINE (PA TUDI NEZMOŽNOST PLAČEVANJA) KAZNIVO. Starši namreč morajo preživljati otroke! Naj jih zlepa ali zgrda! Dražava bi morala za to skrbeti!

Vida Berglez

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar slapovi 23 Avg 2010 20:04

Prikaži citatSamy je napisal/a:
Spoštovani,

Zavedam se da mu stikov ne smem braniti vendar me zanima kako naj zaščitim hčer pred naslednjimi izpadi, stike mu po zakonu ne smem prepovedati torej kaj? Ne bom dovolila da bi hči zaradi tega morala do psihologov, da se mora odločati med straši vendar ne bom pa tudi dovolila da izkorišča njeno mladost v svoje namene. Prosim za nasvet oz. karkoli da preprečim najhuješe.
Spoštovana Samy!

Res je, da stikov ne smeš branit oz. prepovedovat in resnično je žalostno izkoriščevanje za pridobivanje informacij preko otroka. Edino kar lahko narediš je, da se s hčero še naprej pogovarjaš, saj če ti je povedala, kar ti je, ti očitno zaupa. Kot mama si lahko samo čestitaš. Če zmoreš umirjeno povedati bivšemu, mu povej to, kar si zapisala in da ne dovoliš preigravanja preko otroka, daj mu vedeti, da veš, da jo "šunta", vendar z njim ne razpravljaj. Otrok je že itak izpostavljen določenemu pritisku in verjemi, da je mnogo težje, če mora ugibati, kaj se dogaja zadaj, kot odkrit pogovor. Veliko poguma.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar mamcaA 4 Sep 2010 10:09

im am eno vprasanje od locitve je 6 let in poba sta bila po locitvi dodeljena meni stara sta sedaj 15 in 14 let mlajsi se je odlocil sa gre ocetu zivet ker doma so pravila katera ne more upostevat to pa je spostovanje mame kot matere ne kot najvecjega sovraznika grdo obnasanje grde besede in lansko solsko leto katastrofa,vse je vredo dokler ne gre ocetu na obis ko pa pride je pa obub,na centru so mi povedali naj ugodim njegovi zelji,da vidi kaj dejansko oce nudi,v 6letij je bil 2x v soli,da ne govorim o drugih zadevah,rojstni dan ,pocitnice na morju ali v toplicah vsaj 2 dni ni bilo nikoli.imam place 600-650e,on pa 1100 placuje za oba 400e,kako naj se dogovorima za prezivnino?hvala za pomoc

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar obzorje 22 Sep 2010 14:52

No jaz imam obrnjen primer. Sicer od ločitve in mojega odhoda ni toliko časa (1.5) leta in je mama tista s katero se nikakor ne morem pomeniti da je v sinovo dobro da imava redne stike. Preživnino plačujem redno on prvega meseca dalje in tudi sin je v tem 1 letu bil skoraj vsak vikend z menoj. Pa na morje sem ga peljal tako lani kot letos na njegovo željo v kraj kjer je imel prijatelje. Pa da ne pozabim omeniti da sem odšel zaradi tega ker je žena imela skritega prijatelja kateri bo po njenih besedah postal kmalu mož. Kakorkoli že. Niti se ne želi pogovarjati kdaj bi prišel sin k meni in podobno.
Pa da sva z sinom nekoč bila toliko skupaj kot da sva največja prijatelja. Da je zanj bil to hud udarec (ločitev) niti da ne govorim. Saj se slišiva, a je njegova mama toliko slabega naredila v tem času z njene strani da ni za verjeti. Vsekakor bi sina vzel k sebi če bi sam tako želel. Sem ga nekoč tudi vprašal če bi želel k meni, a bi takrat bilo vsakršno jemanje otroka iz njemu domačega okolja neumnost z moje strani. Da je njej bila ločitev in sin nič kaj posebnega. Po njenih besedah se danes tako vsi ločujejo vsepovprek. Mi je pa seveda takrat zamolčala da ima nekoga. Sem pa vedel in sem mirno sam odšel od doma.

Pa seveda je gospa dolgo mislila da sem isti kot sem bil. Da ji bom vse ustregel in vse naredil kar si bo želela. Je pa nekoč bila zelo skrbna mati in to mi je dalo moči da bo nekoč vsaj za sina enaka. Vem da ne bo njen novi. Ker je sam zapustil nosečo ženo in otroka. Svojih ni imel rad in ne vidim kako bo tujega ki je že po naravi kar samosvoj. Je pa priden.

Pa da mama misli da bo njega vzljubil kot je imel mene rad celo svoje življenje.
Pa ni v meni ne jeze in ne sovraštva. Le razum za otrokovo dobro.
Kak nasvet bi prav prišel.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar neugodna 22 Sep 2010 22:24

Obzorje, nekako ne razberem, ali otroka videvaš, kot je bilo dogovorjeno ali ne. Za vse ostalo pa - skušaj pomesti. Tvoja bivša razmišlja, kot pač razmišlja, in zdaj res ne moreš več vplivati na to. Otrok pa ne bo gledal in poslušal samo nje, ampak tudi tebe.
Njegova čustva do tebe se pa zaradi novega moškega zagotovo ne bodo spremenila - bo pa zanj veliko laže, če bo tega človeka vzljubil in sprejel. Žal je tako, da se moramo ločeni starši sprijazniti tudi s takšnimi dejstvi.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar obzorje 23 Sep 2010 07:21

Sedaj ga videvam veliko manj. Pa ne po moji krivdi. Večji del je nekje z svojimi prijatelji.
Pa ga vabim in mu ponujam da sva več skupaj. Kakšen obisk kopališča, muzeja, sprehod in podobno. Pa res dvomim da bo sprejel novega. Tukaj bi jaz raje videl da bi ga. Mislim da tanovi niti ne želi takšnega bremena. Ker je sam zapustil nosečo partnerko in še 4 letnega otroka si lahko pač le misliš da so mu otroci prej ovira kot veselje. Pa da ima verjetno tak ego da je joj. Se je pa po nekaterih besedah ki sem jih slišal zelo jokcal nekoč kako mu je bivša drugega otroka pod pretvezo spočela. Kod da on ni bil zraven in so semenčeca priletela po zraku.

lp

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar neugodna 23 Sep 2010 07:35

Koliko je star otrok? Očitno že toliko, da se sam zmeni s prijatelji in je z njimi?
Kaj govori ta novi, za tvoj problem res ni pomembno.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar obzorje 23 Sep 2010 08:07

Star je 14 let. Že res da je je sedaj raje s prijatelji saj drugega nima. Ko otrok ostane po neki navezanosti na starše naenkrat sam se v njemu tudi prebudi nek nagon po samoohranitvi in samoosvojitvi. Da se pa je vračal domov zvečer v prazno stanovanje pa verjetno tudi ni dobro vplivalo nanj.

Vprašujem pa zgolj iz dejstva ker ne vem kaj naj še pričakujem. Da pa je jezna na mene in se obnaša nerazumno pa da niti ne govorim.

Lp

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Lena 39 28 Sep 2010 11:16

Prikaži citatobzorje je napisal/a:
Star je 14 let. Že res da je je sedaj raje s prijatelji saj drugega nima. Ko otrok ostane po neki navezanosti na starše naenkrat sam se v njemu tudi prebudi nek nagon po samoohranitvi in samoosvojitvi. Da se pa je vračal domov zvečer v prazno stanovanje pa verjetno tudi ni dobro vplivalo nanj.

Vprašujem pa zgolj iz dejstva ker ne vem kaj naj še pričakujem. Da pa je jezna na mene in se obnaša nerazumno pa da niti ne govorim.

Lp
Mislim, da ti tudi ne slediš otrokovim potrebam. V najstniških letih otroci bolj kot starše potrebujejo prijatelje in se navezujejo nanje, zato je reakcija tvojega sina precej normalna. Kar pri otrocih narediš do 10 leta je narejeno, potem pa lahko samo še gledaš sadove svoje vzgoje.

Se pa strinjam s tabo, da bo novega težko sprejel in da bi bolj kot mamo pravzaprav ptoreboval tebe, da mu s svojim zgledom pokažeš kako je treba v življenje.

Ostani sinov spremljevalec kot doslej, le malo bolj z distance, raste in se osamosvaja, to je normalen proces, ti moraš samo gledat, da ne zaide s prave poti.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar obzorje 29 Sep 2010 11:59

Gledati da ne zaide s prave poti! Ko si tako na distanci imaš le malo vpliva na kaj takega pa da se še tako trudiš. Vem recimo da se boji okoli pijače in cigaret. Ker kot slišim ve da bi ga mama nalomila. To pa po mojem prepričanju ni nikakršna vzgoja. Ustrahovanje. Lahko privede tudi do kontra efekta.
Bivša je sama imela pri 17 letih problem ko jo je oče na cesto spodil ker se mu ni uklonila. Pa je šele po intervenciji njene mama in posledično tudi mene popustila vsaj toliko da je odšla naposled nazaj domov. In takrat sem ji kljub zaljubljenosti in temu da bi preživela ves čas skupaj govoril naj ne pusti šole saj da ji je to pomembno.

Ne vem kaj naj si mislim pod otrokove potrebe.
Da mu povem da bi prišel v šolo in mi reče naj prosim ne hodim ker gre mama.
Da sem mu svetoval naj ne pusti aktivnosti ker so koristne za njegov razvoj.
Da sem uspel vsaj spoznati njegove prijatelje in vsaj videl da se ne druži z takšnimi ki bi lahko slabo vplivali nanj. Pa mu ne pametujem. Pogovarjam se odprto kaj je prav in kaj ne. In da je velikokrat bolje vedeti kod da se kdo skriva zaradi strahu pred kaznijo.

Predloge o vzgoji in kako in kaj pa rad slišim vedno.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar Lena 39 30 Sep 2010 10:58

Saj delaš prav Obzorje :)) Sam mulc raste in si ravno v teh letih domišlja, da je najpametnejši. In je velik problem še tam kjer so starši skupaj, pa da ne bi bil tam kjer smo v konfliktih - težko obvladljivo. Kontrolirat se ne pustijo, in si na distanci pa če živiš z njim al pa ne. V šolo pa bi na tvojem mestu vseeno šla in bi mu tudi razložila, da je prav, da gresta oba: mama in oče. Daj mu vedet, da tudi tebe zanima njegov napredek v šoli in da imaš kot starš pravico in dolžnost, da se za to zanimaš (tukaj ne bi smelo biti diskusije). Glede ostalih stvari pa res lahko samo svetuješ in se poskušaš čimbolj odraslo pogovarjat z njim...če se mu da in kadar se mu da. Verjemi, da če ne bo koristilo sedaj bo pa čez par let, ko bo puberteta mimo in bo rad prišel k tebi na en "moški" pogovor.

Mislim, da si skrben oče, glede nasvetov pri vzgoji pa...eni delujejo drugi ne, pri nekaterih ja pri drugih ne..čimveč si beri o pubertetnikih in sprobaj kaj deluje pri tvojem, itak pa ko te berem menim, da ne delaš nič narobe.

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Default avatar obzorje 30 Sep 2010 11:44

Hvala za nasvete. Pač poskušam čim več zvedeti tudi iz drugačnih pogledov, nepristranskih. Mi je pa jasno da ga jaz najbolje poznam saj sem mu bil vsa ta leta vzornik, prijatelj in starš.

Lp

Odgovori Citiraj sporočilo Povezava Prijavi objavo
Na vrh