Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja O spoznavanju novih partnerjev

O spoznavanju novih partnerjev

še nismo nobene rekle.:-)

Tisti, ki sem jih spoznala preko chatov in portala za spoznavanje, moški in ženske, v dveh letih, noben ni našel, kar išče. Oz. so vključno z mano nekajkrat mislili, da je to tisto pravo, pa ni ratalo. Občutek sem dobila, da se prek neta uspe spoznati le mladim, brez bremen preteklosti. Tistim, ki jih življenje še ni naučilo, kaj pomeni partnerstvo in kako z lahkoto se sprevrže v nekaj nevzdržnega. Mi izkušeni že mnogo bolj previdno komuniciramo, vsaj približno vemo, kateri vse pogoji bi morali biti izpolnjeni, da bi zveza funkcionirala. En moški mi je rekel, da so največja ovira ravno otroci. Da tu se vse zalomi. Da je to hud napor, velika preiskušnja za dva že tako od prej “ranjena” človeka. Strinjam se z njim.

Tako bi si bilo najboljše najti samo prijatelja in imeti vsaj enega odraslega, s katerim bi se v prostem času udeleževala kakih prireditev, izletov….a še to ne gre. Vsaj po mojih izkušnjah. Moškim se ne ljubi izgubljati časa in denarja za prijateljstvo, štartajo še na seks. Na žalost. Vsi, ki so kao pristali le na prijateljevanje, so mi takole med vrsticami ali pa direkt po dveh zmenkih začeli težiti s seksom. Njim se je seveda zdelo, da to počnejo z občutkom in da ne bom zamerila in da imajo šanse in …… a ne morem prijateljevati z nekom, ki mi med kavo pošilja dolge poglede, se me “nehote” dotakne, kjerkoli se ponudi šansa…..saj veste, kaj mislim. Skratka tretjega zmenka pri meni še ni bilo. Zanima me, če je kateri uspelo najti samo prijatelja?

Jaz se s spoznavanjem novih partnerjev sploh ne ukvarjam, ker sem še pregloboko v stari godlji….

Imam pa zaradi tega pravzaprav ogromno pogovorov, tud precej intimne narave (ne narobe razumet…oni mi svoje štorije pripovedujejo : ) z drugimi ljudmi in precej, če ne celo večinoma z moškimi, večinoma samskimi. Se čisto strinjam, da jih večino zanima najprej le sex in nič drugega…čeprav nazadnje pa tudi oni sanjajo o objemu in tolažbi, druženju in delitvi življenja z ljubljeno žensko. No, kakšna 2 od mojih vsaj 20tih tovrstnih znancev pa res malo drugače razmišljata…

Lena

Tudi jaz sem probal nekajkrat najti koga preko pogovorov na netu, pa se dejansko nikoli ni izšlo. Kljub temu, da nobena ni priznala direktno, so moji otroci bili bolj kot ne edina ovira… na žalost tako pač je.
Po drugi strani pa sem na tak način, preko irca, spoznal zelo dobro prijateljico, ki je bila takrat še samska, zdaj pa si je našla partnerja, to prijateljstvo pa se sedaj nadaljuje z vsemi… moji punci imata njo radi, njena hčerka pa mene, se obiskujemo občasno (če bi bili bolj blizu skupaj doma, bi se večkrat) in se večkrat slišimo po telefonu.
Pa še to… lepo prosim ne spet moških potiskat v en koš glede tega, da si želijo predvsem seks. Ja, si ga želijo, kar je normalno, kot si ga želijo tudi ženske, ampak ne predvsem in izključno. Predvsem si želijo, tako kot ve, nekoga, ki jih bi ljubil in ki bi ga lahko ljubili v isti meri.

nova
Uredništvo priporoča

Res je, niso vsi moski za v en kos. Imam prijateljice, ki imajo zelo dobre moze. Jaz sem pac imela smolo. Je ze moralo tako bit. In ko tukaj spremljam taksne poste od Atija in podobnih.. se mi vraca upanje, da so se dobri, odgovorni moski.

Ja,tudi jaz sem izgubila zaupanje v ljudi. Tako zenskega kot moskega spola. Na sreco se mi to vraca.

Lep dan in za vse bo enkrat posijalo sonce. Samo verjeti je treba v to.

Kar se tiče moških, res ni zakonov. nekateri so takšni, drugi spet ne. Ne morem jih metat v isti koš, tako kot tudi nočemo, da nas mečejo v isti koš. Je pa pač res, da so moški bolj nagnjeni k seksu kot ženske. Sama sem spoznala moškega na netu, za zdaj se mi zdi, da je čudovit, kaj bo prinesla prihodnost pa ne vem.

Ati, ženska, ki ne mara tvojih otrok, tudi tebe ne mara. To si za zmeraj zapomni. Vedno so sicer težave, ko so tukaj otroci iz prejšnjh vez. Nekdo, bi rad takšno vzgojo, drugi drugačno in potem se zmeraj vzpostavi obrambni odnos do otroka iz prejšnje veze. TAko pač je. Ampak to vse se da urediti z pogovorom, razumevanjem vzrokov in željo za pozitivnim ravnanjem z otrokom. Govorim iz izkušenj, ker sem imela moškega, ki j eimel otroka iz prejšnje veze. Tudi zdaj sem spoznala moškega z otrokom. Pa vsakič, ko se spomnim nanj in na njegovo hčer, lahko čutim le tihi ponos, da je lahko premagoval vse ovire in bil dober oče. To marskiaj pove o človeku. Ti pa povem, da ne bi hotela biti z moškim, ki se ne ozira na svoje otroke iz prejšnjih vez, tudi če še kako sovraži svojo bivšo. Pametnega in čutečega moškega terja, da zna ločiti bivšo partnerko od svojih otrok. Zdaj sem ga našla, čeprav se še on zdaj išče. Morda sploh ne bova ostala skupaj, morda… Upam in želim si da bova in da bom lahko tako kot njemu, predstavljala oporo tudi njegovi punčki.

LP

Neva se čisto strinjam s Teboj. Tudi jaz bi dosti raje imela partnerja, ki že ima odtroke in ima do njih odgovoren odnos, kot pa nekoga, ki se za svoje otroke od prej sploh ne briga…to res veliko pomeni o človeku…

Ati, ženske, ki jih omenjaš in so se jim zdeli Tvoji otroci ovira…so bile same berz otrok ali z otroci?

Lena

Jaz poznam tri ženske, ki so spoznale zelo dobre in primerne partnerje v zadnjih 3-4 letih preko portala “ona-on” in so še zdaj skupaj, baje se super štekajo- ena 43 letna, mati najstnice, druga 50 letna z dvema odraslima otrokoma, tretja 33 letna z otrokom 10 let.

Mislim, da ni pravila. Če sta dva za skupaj pač sta, če ne pa ne, pa se spoznaš prek neta ali ne. Na netu moraš direktno čim prej vse povedat odkrito, 100%, mogoče še celo malo napihneš. Tisti, ki bo imel željo (in sta si usojena) bo kljub temu prišel.

Se pa strinjam, da so otroci problem samskim moškim, ki tega niso vajeni, logično, ampak to je že od nekdaj tako (net s tem nima nobene zveze).
Po drugi strani pa je tudi težko uspeti v zvezi z ločenim, ki ima probleme s svojo bivšo ženo in njegovimi otroci.

Jaz bi rekla- vsakemu povej, da želiš prijateljstvo, da si zelo skeptična in bila precej razočarana, skratka ne olepšuj situacije.
Mislim, da je tudi veliko fejst ampak razočaranih moških, ki so dobili dobre lekcije od svojih bivših in se bodo v bodoče bolj potrudili.

Ja, takšne so bile seveda brez otrok tako da je to verjetno nekako razumljivo.
Zakaj pa iz prijateljstev z ženskami, ki imajo otroke, ni bilo nič “več”, čeprav so prijateljstva ostala,ne vem, ampak po moje ne zaradi otrok.

Mislim, da vseh, ki jih spoznamo, ne moremo imeti za nekaj “več”. Tudi jaz sem do zdaj odkar sem samska spoznala kr nekaj moških, ampak všeč mi je bil le eden. In ta se zdaj išče oz. ne ve ali bi ali ne bi. Je pač tako. Želim ti reči, da ni pogoj, da se boš z neko žensko razumel le, če bo imela otroke. To naj ti bo le glavo oz. drobno sito. Upoštevat moraš še vse drugo. Jaz sem pri temu, ki sem ga spoznala zdaj, upoštevala vse. Ima vse kar sem iskala in želela in resnično upam, da bo ugotovil tudi on.

jaz pa sem ravno zdaj spoznala moškega, ki je čisto sveže ločen z dvema otrokoma, na katera je čisto nor in so non stop skupaj. ločil se je zaradi nevzdržnih odnosov, ne zaradi varanja ali kaj podobnega. bivša ima sicer že novega partnerja, on je sam.

pa premišljujem … jaz imam dve hčeri. dolgo smo že same, vse živo smo že dale skozi … bi se zapletla/vezala z moškim, ki ima dva otroka, ki je ravno sredi čustvenih bojev z ženo glede otrok (kdo bo koga bolj ranil. tipično nagajanje s stiki, pa denar, pa kdo bo kaj kupil, …). ne vem, če si mi da to poslušat, če se mi da hodit v tako vojno stanje.
ko sem mojima hčerama omenila, da sem spoznala moškega z otroci sta samo zavili z očmi, vprašali kolko so otroci stari in rekli, da “Ne no. Pa ne z otroci”.

še nikoli sicer nisem imela partnerja, ki bi imel otroke, a mi je jasno, da bi bila veza s takim moškim bolj komplicirana, kot veza s samskim moškim. ne komplicirana v negativnem smislu, temveč bi se morali veliko bolj prilagajati drug drugemu, otroci bi se morali vsaj prebavljati, če že ne dobro razumeti med sabo. pa “težave” z bivšimi partnerji, pa … oh, si sploh ne morem zamislit take veze

Saj tudi jaz nisem mislil tega, da bi bilo kaj “več” nujno vedno, saj je prijateljstvo tako ali tako največ kar si lahko želimo od vseh ljudi (razen mogoče enega pravega, pa še pri tistem je to ena od stvari, ki jo želimo), ali ne?

Ja res je. Samo pri tem enem pravem, si želimo tudi več :-). Tukaj govorim le v svojem imenu :-).

Tiste, ki pravite, da ste nekoga spoznale, pravkar,….zanima me, če ste se tudi zaljubile, so vam samo všeč,….kako pogosto se videvate, slišite, ….. pri meni je namreč en problem:-) ne znam se zgleda spravit poleg:-)….brez problema se lahko vidim, spoznavam, dokler ne začutim kemije, potem pa naenkrat nič več ne vem, kako peljati zadevo, da se ne bo počutil ogroženega:-)….a opišete malo podrobneje prosim?:-)

Mislim, da tu nisem pravi naslov. Pri meni se je očitno počutil ogroženega, oz. se še počuti :-). Zato zdaj razmišlja, če bi ali ne :-).

Da te pa potolažim, tudi jaz sem bila pred njim tako. Ni bilo problema se videt, pogovarjat, srečevat, ko je pa prišel ta pa….me je spodneslo. Takoj kemija, in pol… pa smo tu.

In ja, sem se zaljubila, tokrat pa res. Ima pač vse kar zame moški mora imeti. Pač se zgodijo tudi takšne stvari :-).

Midva sva bila sprva samo prijatelja preko neta, potem pa sva se, glede na to, da imava veliko skupnega,srečala. Priznam, da mi sprva kot nek “ljubimec” ni bil všeč. Toda kasneje…..iz dneva v dan vedno bolj…….Sicer nisva vsak dan skupaj, ker naju loči razdalja in vsak ima svoje obveznosti, trenutno tudi tako obema tudi paše. Srečna sem, da vem, da je nekje nekdo, ki misli name in jaz nanj. In vsakič komaj čakam na vikend, ko pride. Kaj pa bo iz te veze…..pa bomo videli, Jaz si vsekakor želim, da bi trajala.
Veliko mi pomeni tudi to, da se moja otroka zelo lepo razumeta z njim in jaz z njegovim otrokom.
aja……sva pa vsako večer na vezi preko MSN. :))) Ob 20h imam randi. hahaha

moja zadnja izkušnja – spoznala tipčka, samskega, mojih let; z moje strani sicer ni bilo iskric in kemije…mi je bil pa simpatičen; me je klical in klicaril, pa SMS-ji so leteli kar nekaj časa, sva se tudi parkrat dobila, skratka zdel se mi je precej zagret; vedel je, da se ločujem, da imam otroka in sem mu povedala, da se zaenkrat držim načela, “hiti počasi” kar je (kao) z razumevanjem sprejel; ravno ko sem se začela navajati, da se lahko z nekom malo drugače pogovarjam in mu povem tudi kaj o sebi – klicev konec kot bi odrezal. Pa ga včeraj srečam na rojstnem dnevu skupne prijateljice in to s punco… ful zaljubljen, po dveh tednih skoraj poročen itd.

Kar me moti,je način – povabil me je recimo na koncert, na katerega je potem kar pozabil,poleg tega pa se obnaša skoraj kot se sploh ne bi poznala. Sem mislila, da sem našla (vsaj) prijatelja, on je imel pa očitno nekaj čisto drugega v mislih…

Pa kje se jim ljubi hoditi na koncerte in prijateljevati.:-))))

Tazadnji, s katerim sem se dvakrat videla, me je tudi povabil na koncert. Prej me je že spraševal, kako se vidim v prihodnosti, kaj iščem,….zato sem bila previdna in predlagala, da nas gre na koncert več, da bo bolj luštno. Če bi imel res namen prijateljevati in če bi mu bila res dovolj “zanimiva”, bi pristal, ga ne bi motilo, da greva z družbo samih spodobnih, prijetnih, samskih ljudi malo ven. Po telefonu se ni bil sposoben izjasnit in tudi kasneje, ko je malo premislil, ne, da njemu to ne odgovarja in zakaj ne. Enostavno je prekinil stike. NIti za sekundo se nisem sekirala, vesela sem bila, da sem pravočasno ugotovila, kam pes taco moli in kakšen je: nesposoben povedati resnico.

Vaja dela mojstra.:-)))))))

No, punce, tudi moja zgodba je končana :-(.

Pa ne bom je niti opisovala, ker mi je groza same sebe.

moja je tudi zares končana (po 5 letih). :((

New Report

Close