Najdi forum

Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja Otroci v postelji staršev do kdaj?

Otroci v postelji staršev do kdaj?

Glede na to, da je to forum enostarševskih družin, me zanima kako je pa s tem pri vas.A pustite, da otroci spijo v vaših posteljah z vami ali so v svojih sobah?Ali je to pametno ali to škodi otroku( tako mnenje ima bivši), ali enostavno uživate ko objeti zaspite z njimi? Hvala za vaša mnenja.

Moja pupa spi v svoji postelji; zjutrja pa vedno pride k meni, da se malo stisneva in pocartava.

ti lahko prilepim svoj post, ki sem ga ravno včeraj napisala na to temo?

nova
Uredništvo priporoča

Seveda.
:))

Tole je iz posta na temo MOJA POSTELJA

Naši otročki dobijo tam nekje pri 5 letih svojo posteljo. Navadno je dimenzije 90 x 200. Tako posteljo imajo dokler ne odletijo iz gnezda. In potem … potem si, če imajo denar in prostor, kupijo svojo prvo posteljo, po možnosti širšo od 90 cm.
Sama sem si kupila 150 x 200 cm. Oh, kako kraljevsko spanje je bilo to. Kakorkoli sem se obrnila, povsod je bilo dovolj prostora. Na tej postelji sem spala z obema hčerama naenkrat, pa nam ni bilo tesno.

Potem sem spoznala Njega, ki je zasedel polovico postelje. Tudi meni je ostala samo polovica, kar je pomenilo, da nobena hčerka ni mogla prit k meni in se stisnit. Zlasti tamala je imela težave, ker jo ponoči tlači mora in je imela prej navado navado, da se je prišla stisnit k meni. Ker sva skupaj zasedli preveč prostora, huuuuuuuu… je pač nehala hodit k meni oziroma sem šla jaz k njej na 90 x 200 jo pocrkljat.

Ko sem se pred slabim letom preselila, sem kupila francosko posteljo. Široka je 120 x 200 cm in nikakor ni primerna za dva odrasla človeka. Tisti širok jogi je v prejšnjem stanovanju splesnil in sem morala kupit novo posteljo. Ker sem jo kupovala sama, sem pač kupila tako, ki sem si jo finančno lahko privoščila. Zame, za psa in za eno od hčera je bila dovolj, zame in za Njega pač ne. In je spal v kuhinji na kavču.

Zdaj, ko smo spet same, delamo tako kot smo delale pred petimi leti. Skoraj vsak dan ena spi pri meni. Delamo na tem, da nadoknadimo vseh pet let, ko nismo spale skupaj. Kaj je lepšega, kot da te k sebi stisne mama, te boža po laseh in ti šepeta pesmico za lahko noč. Pravzaprav je zame to nekaj čisto novega.
Jaz ne vem kako je to, če te k sebi stisne mama. Sploh se ne spomnim, koliko sem bila stara, ko sem zadnjič spala pri njej, če sploh kdaj sem (razen kot dojenček). In tako mi to, da moji najstnici zvečer vprašata, če lahko spita pri meni, fascinira in radosti. Vedno sem mislila, da najstniki ne spijo več pri mamah, zato se počutim na nek način počaščeno, ko mi 13 letno dete reče:
Mami, a lahko danes spim pri tebi?

Žal mi je za teh pet let, ko se nismo crkljale skupaj, ko sem dajala prostor Njemu in na drugo mesto postavila njiju. Ni mi žal, da sem se crkljala z njim, žal mi je, da sem ju zavrnila kadar sta to hoteli, pa je on godrnjal.

Kakorkoli že, moja postelja je zdaj spet kraj za crkljanje s svojimi mladički in prav uživam v tem.

Katarina hvala ti za tole, no zdaj vsaj vem, da ni z mano nič narobe, ter stem ko spimo skupaj tudi ne.Mislim, da bom še kako vprašanje dala gor saj maš dobre odgovore.LP.

hvala. mateja, to vse je moje življenje. jaz delam tako, da paše meni in malima, kar pa ni rečeno, da bi pasalo tudi komu drugemu. ti delaj tako ,da bo pasalo vam.

Pri meni je pa takole.Imam posteljo 2×2 m in otrok spi na eni , jaz na drugi strani.
Zvečer hodi spat sam, jaz ga pokrijem in poljubčkam in grem.
Če pa greva istočasno v posteljo, kar je malokrat, se prej pocrkljava, in potem gre spat na svojo stran.
Jaz spim bolje tako, zgleda pa on tudi.
Ob vikendih se crkljava še zjutraj predno vstaneva- pride k meni pod kovter in še malo poleživa.
Ko bo želel oz najkasneje ob vstopu v šolo bo dobil svojo sobo in bo šel spati tja.

A ja, ima 3 leta.
lp

Zanimivo,

kolegica, ki dela že več let kot psihologinja na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol, mi je pripovedovala, da opaža, da ženske, ki se ločijo v svojo posteljo skoraj obvezno vzamejo otroke, ne glede na spol. To početje je splošno pojmovano kot nedolžno crkljanje, pa vendar temu ni tako. Jemnaje otrok v zakonsko posteljo je za ločeno žensko nadomestek za crkljanje s partnerjem in je po svoji psihološki osnovi spolno dejanje. Tako crkljanje je “čustveno varno”, ker otroci matere ne bodo zapustili, tako kot njihov oče.

Seveda govorim o sistematičnem spanju pri mamici vsako ali skoraj vsako noč. Sobotna ali nedeljska jutra, ko otrok zleze v skupno posteljo za skupno gledanje Živ žava, ali ko se pride občasno potolažit zaradi nočne more, seveda niso isto, ampak gre za pristno crkljanje.

Matere, ki uporabijo svoje otroke za čustveni in telesni nadomestek partnerja (četudi pri telesnem nadomestku ne moremo govoriti o spolnem odnosu), dajejo otrokom kaj slabo popotnico v življenju za njihovo bodoče ustvarjanje socialnih vezi in partnerstva. (Oz. zakaj mislite, da je šolska psihologinja opazila ta pojav?)

Ob zgornjem omenjaju premajhne postelje, ko je bil v njej On, sem se samo prizanesljivo nasmehnila. Kateri normalen moški oz. normalna ženska pa lahko izživi svojo spolnost v prisotnosti otroka, četudi spečega.

Redko kdaj spi otrok pri meni vso noč, enostavno tega nisva vajeni. Že kot dojenček je spala v svoji sobici; prav tako starejši sin. Sicer pa, kakor komu paše; nama pač najbolj paše, da pride zjutraj k meni; tudi takrat, kadar je moj partner pri meni. Tega jutranjega rituala nama nihče ne vzame; niti on ne.

Leonida3, mislim da si me narobe razumela. eno je, če otrok non stop spi pri staršu, ja seveda, ampak da pa otrok pride k staršu ko ima nočno moro, pa se partner starša namrdne da to pa ne, da tega ne pusti, četudi gre otrok po pol ure nazaj v posteljo … to pa je malo preveč in nesramno do otroka.

meni je super, da moja hči pride k meni, zaspi in potem se zjutraj zbudiva., ne, ponoč ise ne božava ali kak odrugače dotikava, pač spiva v eni postelji. jaz ločim med spanjem z otrokom in spanjem z odraslim moškim in niti po pomoti ti dve stvari nista podobni.

postelja širine 120 cm pa je premala za dva 180 cm visoka in cca 80 kg težka človeka. če ne verjameš te vabim, da se sama prepričaš. funkcionalno stanje. 🙂

glede na to,da smo se soocali s problemom neprespanih noci, sem dobesedno onemogla dala tamalga k sebi v posteljo pri njegovih 6m…mal bols je blo…in zej pri treh letih se kar spi pri meni…dokler nama obema pase se s tem ne bom obremenjevala…ko bo sel v svojo bo pac sel…

ceprav za opoldansko spanje pa zahteva svojo postlo 🙂

Kakor se glasi vprašanje: Otroci v postelji staršev do kdaj?, je mejo čist natančno težko določit.

Po mojem mnenju, lahko otrok spi skupaj s starši nekje do tretjega tudi do petega leta. Vendar je to obdobje, ko sem MORA počasi navaditi na samostojno spanje.

Če gremo od začetka.

Ko se otrok rodi, je normalno, da spi pri mami in da se v teh prvih tednih in nekaj mesecih, otroka na silo ne daje v ločeno posteljo. Vsak pediater tudi mal po svoje razlaga, kaj je najbolje. Tukaj je najbolj potrebno poslušati lastne občutke (zdravega človeka – seveda). Odvajati otroka da spi ločeno, se po mojem mnenju naj bi pričelo čim prej.
Pri starosti nekaj mesecev, otrok že lahko spi ločeno.
“Problemi nastanejo pri ne-odraslih starših, ki sami niso prejeli dovolj ljubezni, ki imajo tudi partnerske in ostale težave in to ljubezen kompenzirajo skozi otrokovo stiskanje in crkljanje. Takšni starši pod krinko, kako je lušno in kako je fino se crkljat prenesejo v zakonsko posteljo še dodatne težave od katerih bežijo, ko se stiskajo z otrokom, ki ga odvleče daleč stran od težav.”

Da nadaljujem. Pri nekaj mesecih lahko spi ločeno, seveda je že takoj pomembno, da ima otrok VARNO in ZDRAVO (duha) okolje. Če otrok čez dan dobi dovolj pozornosti od staršev, bo tudi zvečer, ko mu preberete pravljico in se pocrkljate z njim imel baterije ljubezni dovolj napolnjene do jutra. Seveda pa je predvsem pomembno, da si zvečer starši vzamejo 100% časa za otroka: skupna večerja, obred umivanja, pol urno crkljanje, pravljica za lahko noč pri malih otrocih ipd.
Iz vsega tega sledi, da otroci dobijo občutek da so ljubljeni, da jih imajo starši radi, da se počutijo varne in imajo dovolj pozornosti, da se tudi potem pri spanju nebi pojavljale neke velike težave. In naprej, da je spanje samostojno dejanje. Drugo so prebujanja ponoči, bolezni ipd.
Seveda, če se zbudi, in ma težke sanje, bo prikoracal v zakonsko posteljo vse redkeje. Običajno je to za pričakovati ob zgodnjih jutranjih urah.
Samostojno spanje, je tudi eden od prvih korakov otrokovega osamosvajanja.
Prav žalostno je videt naprimer nekega prvošolca, ki ne zna brez težav prve dneve v osnovni šoli biti brez staršev. In ko gledaš tisto jokajoče bitje, te stisne, ampak kaj so delali starši vsa ta leta ???

Katarina, se strinjam, da ni lepo da se partner namrdne, če pride otrok sredi noči v posteljo, zaradi travm ali strahu. Ampak ne jemlji za zlobno, temveč zgolj za premislek naslednja vprašanja:

” Kako to da imajo otroci, tako pogosto travme? “””

” Partnerja imenuješ NJEGA, meni se sliši kot nek privesek, ki nudi občasno zadovoljstvo, ne kot partner v katerega zaupaš in z njim deliš sedanjost in gradiš prihodnost ???”

” Hecna je tudi paralela, da spi na kavču, ker nisi imela dovolj denarja za kupti širšo posteljo. Zakaj pa partner ni prispeval še nekaj soldov za tisti meter širše postelje.”

No zdaj si sama, kot razumem. Ampak se zna zgodit, da se bo spet kdaj pojavil ON. Kar je za žensko čisto normalno.

Mela boš nekaj več izkušenj, vendar vedi, da je zdrav partnerski odnos pred otroci. Zakaj? Če je partnerski odnos zdrav, sta zadovoljna (in zadovoljena) oba starša “moški” in “ženska”, iz tega pa posledično sledi, da skupaj vzgajata in se ukvarjata z otroci.

lp
Edi

Ediii, maš prav po svoje. to je bil odrez z mojega bloga in ni bila poanta na moejm odnosu z mojim bivšim partnerejm, ampak na moji postelji oziroma na tem, kako in kolikokrat se s hčerama skupaj crkljam, spim.

moja mlajša hči je imela kot mala res ogromnokrat nočne more (vsaka je bila preveč) in so se nehale pred letom dni, ko smo se odselili. pa še vedno rada pride k meni v posteljo in meni je to pač super.

moj zdajbivši partner res ni bil partner v pravem pomenu besede. žal, zato pa je bivši. da je spal na kavču je bil opa zato, ker je bila postelja, ki sem jo kupila preozka zanj.v se, kar imam v stanovanju, sem kupila sama, on je bil samo gost. ker ni želel/hotel/imel namena vlagati niti v ta del skupnega življenja, sem najbrž tudi zanalašč kupila preozko posteljo. 🙂

Katarina,

meni se res ni treba nič opravičevat, še manj dokazovat.

Imam pa eno pripombo … namreč, vsaj jaz ko spim, ne vem kaj počnem. Pa ima moj partner občasno precej hudomušnih pripomb na moje lezenje in stiskanje k njemu. Več kot očitno tudi med spanjem počnem marsikaj, ampak podzavestno.

Na vprašanje spanja otrok pri mamah sem začela nekoliko drugače gledat takrat, ko sem svoji mami jamrala, da slabo spim, ko je moj partner na službenem potovanju in odsoten iz najine postelje. Ponoči se zbujam z zoprnim občutkom osamljenosti. Pa mi je mama na to odvrnila, da je očetove službene odsotnosti ona lajšala s tem, da je meni in bratu dovoljevala spanje v zakonski postelji. Seveda dokler se oče ni vrnil.

Moje mnenje glede spanja otrok v postelji staršev je zato podobno kot glede substanc, ki v pravih dozah zdravijo oz. koristijo, v prevelikih pa postanejo strup.

mene tako jezi ker vsi iščejo neke izgovore da vsako kretnjo matere samohranilke na nek način obsodijo moji otroci so že večji in včasih radi prespijo pri meni v pojstlji radi se crkljajo ker sem njihova mama in jim nudim materinsko ljubezen in varnost

aha, jaz pa zelo rada spim sama. še psa vržem dol, če ne morem nog normalno stegnit. tako da … maš prav, eni res kompenzirajo odsotnost partnerja z otrok in to najbrž res ni ok. jaz ne, jaz uživam v sapnju sama.

Edii moja hčera noče spat sama po moje zaradi strahov ali travm, ker jih je moj bivši zapiral v sobo , ko je obračunaval z mano ker kao po njegovo otroc ne vejo kaj se dogaja, ampak po obračunu je pa on meni govoril da kak zgled jaz dajem otrokom k spijo pr men.In mi to še vedno očita in sekira tamalo, češ naj jo bo sram in podobno.Ampak jaz nisem dovolj pametna in ne vem kaj je bolj pametno .

Mislim, da so naši otroci toliko specifični in vsak s svojo travmatično zgodbo za sabo, da ni čisto nič narobe, če se sem in tja pridejo pocrkljat k staršem. Pa magari za celo noč. Drugače se pa strinjam, da naj spijo v svojih sobah.

Lp,
A

moja mala je od zacetka spala vedno sama v svoji postelji. odkar dobivamo zobke pa nekajkrat na mesec prakticira, da se zbudi proti jutru, okol 4ih in takrat jo vzamem k sebi, da imam se kaj od spanca, drugace smo sitni=)
se je zgodilo ene trikrat, ko je imela epi napad, da sem mogla ze zvecer zaspati z njo in sva le tako prespali noc. jaz to opravicujem z epilepsijo, ker se ona takrat pocuti precej grozno, zato ji pustim.
da pa bi mi ona zamenjala partnerja-ah, pa kaj se!
lp

New Report

Close