Stiki na domu (bivše partnerice): dobro za otroka?
Ne vem več ali delam prav, ne vem kam se obrniti, rada bi le vedela da delam dobro za svoja otroka.
Dobro leto nazaj me je zapustil partner. Nosečo. In z že enim otrokom. Ne bom govorila o težkem obdobju, ki me je čakalo …
Vedno sem zagovarjala čimveč stikov, on je sicer pristal na manj kot sem želela. OK. Stiki po dobrem letu potekajo dokaj redno, vendar pa me vedno bolj teži to, da on teh stikov ne zna izvajati. Ali pa noče, ne vem. Torej, glede na to, da je bil drugi otrok še dojenček, je sodišče določilo, da se stiki z dojenčkom odvijajo pri meni doma oziroma v okolici (1 uro). Tako sedaj pride sem in je eno uro z malim. Ok. Ampak potem naj bi pa vzel starejšega otroka in ga pripeljal nazaj ob določeni uri. Ampak ne. On ostane pri nas, pravzaprav izgleda tako, kot da hodi na obiske. Jaz sem mu že neštetokrat rekla naj dela tako kot je zapisano v odločbi … pa ne. Seveda je tudi starejši otrok raje doma kot da hodi okoli. Pravzaprav je vedno težava, če rečem, da bosta kam šla. On bi najraje, da smo vsi doma. Potem se pogovarjam z njim o tem in potem raje gre … Ampak jezi me, ker oče sam ne stori tega, ga pripravi, da bi otrok rad šel.
Jaz sem potem odhajala kam, da nisem bila takrat doma, vendar pa je najmlajši še mali in ne morem, da ne bi prej prišla domov, zato smo potem res še kako uro – dve skupaj. Potem hodim okoli, pospravljam ipd, … ampak je to sploh ok za otroka? Kajti jaz ne komuniciram z njim, nisem zmožna, ne morem. Ne še. Se ne kregava, se pa tudi nič ne pogovarjava. Jaz mislim, da to ni dobro za otroka, da vidi starše na tak način. Ali pač? Jaz se ne morem ljubeče z njim meniti, po vsem kar mi je storil. Ne še. Ne gre. Povedala sem, da ga najraje nikoli več v življenju ne bi več videla, vendar vse to delam in požiram samo zaradi otrok. Nikoli ga ne blatim pred njima, želim, da ga imata radi. Res se trudim. Vendar pa sem sama že tako zelo razrvana, da tudi ni več ok. Vedno ko je pri nas, sem potem živčna, nabita z neko negativno energijo. In to čutita tudi otroka. Borim se, ampak sama ne morem več. Zakaj me noče slišati?
Povejte. Kaj je v mojem primeru najbolje za otroka? Kaj naj storim? Ima kdo podobne izkušnje?
Tvoj bivši je pač lenuh in zanikrn oče, ki se mu z otrokom ne ljubi ubadati, zato raje visi pri tebi doma, da ne troši energije po nepotrebnem.
A je kakšen poseben razlog, da ne bi šel z vozičkom in starejšim skupaj na sprehod? Ali je kakšen poseben razlog (razen hladnega vremena, pa še to je trenutno čez dan kar okej), da ne bi šel ven z dojenčkom za dve uri?
To, kar imate zdaj, je nesprejemljivo. Naredi tako: ko pride, naj bo starejši otrok že oblečen in pripravljen za odhod (seveda to bivšemu poveš in otroku pojasniš). Naj ga pelje, kamor ve in zna. Ko prideta nazaj, je pa še eno uro z dojenčkom, vmes ti starejšega okopaš, mu prebereš pravljico, skratka, si z njim v njegovi sobi. Bodi odločna, sicer ga boš ali gledala takole in se ga bosta otroka itak počasi naveličala, ker ne bo znal vzpostaviti stika z njima (ker mu ga ni treba), ali pa se bo počasi naveličal in ga sploh ne bo več. Čim prej tudi uvedite vikend, ko sta pri očetu. Čim prej!
Podoben primer, zapustil me je že med nosečnostjo, sem oprostila ampak pozabila ne bom, na začetku sva šla skupaj parkart na sprehod z vozičkom-tisto eno ur-ampak je bilo vzdušnje tako neprijetno, tako da smo uredili, da sedaj dojenčico pelje moja mama na obisk k njim oz se oni dobijo zunaj, pa grejo na sprehod, tako, da meni ni potrebno biti prisotna, da bi prišel k meni domov pa sploh ni varianta